Sobota, 18. 12. 2021, 5.51
2 leti, 11 mesecev
Eva Irgl: Ker tega nismo znali narediti, danes govorimo o vzporednem mehanizmu globoke države
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,88
73
"Ko razpravljam v parlamentu ali se pogovarjam z ljudmi, vedno spoštujem dostojanstvo vseh, ki so vpeti v pogovor. Govorim ad rem in ne ad personam, se pravi o vsebini. Zdi se mi, da je to smiselna pot v politiki."
"V obdobju tranzicije, torej ob osamosvojitvi in po njej, nismo naredili lustracije, a je to pomembno iz vsaj dveh vidikov. Zaradi katarzičnega učinka za narod in institucionalnega učinka. To so zelo pomembne stvari in ker tega nismo znali narediti, mogoče tudi zato, ker smo naivno verjeli, da se bo to uredilo samo po sebi, imamo danes težave. Zaradi tega danes še vedno govorimo o vzporednem mehanizmu globoke države," pove poslanka Eva Irgl.
Eva Irgl se je rodila 9. 12. 1976 v Šempetru pri Gorici. Končala je gimnazijo v Ajdovščini in nato študirala na teološki fakulteti v Ljubljani. Na RTV Slovenija je vodila nekaj razvedrilnih oddaj, med njimi oddajo TV Genij. Ima najdaljši stalež med poslankami, to je že njen peti mandat. Leta 2004 je bila na ajdovsko-vipavskem območju na listi SDS prvič izvoljena za poslanko. Štiri leta pozneje se je prebila v državni zbor. V preteklosti je vodila parlamentarno komisijo za peticije ter človekove pravice in enake možnosti. V tem mandatu je predsednica Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide in članica Odbora za pravosodje ter Odbora za zunanjo politiko.
Med poslankami imate vi najdaljši stalež. V politiko ste vstopili leta 2004, to je že vaš peti mandat. Če primerjate, kaj je največja razlika med zdajšnjim in preteklimi mandati?
Leta 2004 sem bila prvič izvoljena, prišla sem v vladno koalicijo, takrat smo prvič dobili volitve in vzdušje je bilo povsem drugačno. Predvsem se mi zdi, da tako nizke ravni komunikacije, kot je v tem sklicu parlamenta, ni bilo nikoli prej. Imeli smo ostre razprave, a bile so argumentirane. Spoštovali smo drug drugega in tudi če nismo imeli enakih stališč, smo jih argumentirano zastopali. Kot dolgoletna poslanka lahko to zatrdim in zato naredim verodostojno in objektivno primerjavo med dosedanjimi in sedanjim mandatom. Ko razpravljam v parlamentu ali se pogovarjam z ljudmi, vedno spoštujem dostojanstvo vseh, ki so vpeti v pogovor. Govorim ad rem in ne ad personam, se pravi o vsebini. Zdi se mi, da je to smiselna pot v politiki.
Med političnimi tekmeci je vedno obstajal tudi ferplej, ki pa je danes vse bolj nepomembna vrednota. Nekateri znotraj političnega prostora v razpravah delujejo samo še ekscesno, žaljivo, škodoželjno, in to samo zato, ker so ugotovili, da je to nekakšna vstopnica v medije. Če pa delaš dobro, profesionalno, si spoštljiv, odkrit in nisi agresiven, potem te mediji preprosto ignorirajo, še posebej če prihajaš iz Slovenske demokratske stranke (SDS). To pač ne spada v medijsko agendo o sovražni SDS.
"Med političnimi tekmeci je vedno obstajal tudi ferplej, ki pa je danes vse bolj nepomembna vrednota. Nekateri znotraj političnega prostora v razpravah delujejo samo še ekscesno, žaljivo, škodoželjno, in to samo zato, ker so ugotovili, da je to nekakšna vstopnica v medije."
Zagotovo je za še bolj napeto politično ozračje in razprave v parlamentu poskrbela epidemija koronavirusa.
Znašli smo se v zelo zahtevnem položaju. Ko je vlada pred več kot letom in pol začela svoj mandat, smo imeli na ulicah takoj proteste, obenem smo se spopadali z epidemijo, z nečim povsem novim. Seveda se je to odražalo tudi v vzdušju med vsemi nami. Ravno v takšnih položajih pa moraš biti še bolj pozoren in primerno izbirati besede, saj so ljudje občutljivi, prestrašeni in potrebujejo predvsem podporo. Mi v koaliciji in vlada kot taka smo se vseskozi trudili sprejemati najboljše mogoče rešitve za čim večje število ljudi, jih sporočiti kar najbolj jasno, včasih smo imeli pri tem tudi težave, saj vseh odgovorov nismo imeli takoj. Slika epidemije in vedenje o virusu sta sproti prihajala do nas, ni nam bilo vedno lahko, ampak zagotovo smo se trudili. Smo pa ob tem imeli napade z vseh strani, tako opozicije, organizirane ulice, medijev, da se to vlado prikaže kot nesposobno. Moramo vedeti, da je vlada morala ukrepati hitro in sprejeti veliko odgovornih odločitev tako rekoč vsak dan. Kar nekaj teh odločitev pa je bilo ustavljenih tudi na ustavnem sodišču, kar je položaj še dodatno zaostrovalo, ne blažilo.
Če izvzamemo epidemijo, zakaj smo se znašli v takšnih družbenopolitičnih razmerah?
Že dolgo opozarjam, da nismo naredili korakov, ko je bil čas za to. V obdobju tranzicije, torej ob osamosvojitvi in po njej, nismo naredili lustracije. Vse države, ki so izšle iz komunističnega sistema, so opravile nekakšno obliko lustracije prek zakonov, ustave, podzakonskih aktov. Mi tega nismo naredili, a je to pomembno iz vsaj dveh vidikov. Zaradi katarzičnega učinka za narod in institucionalnega učinka. Narod mora namreč odvreči breme preteklosti, da lahko svobodno zadiha in neovirano sodeluje v procesih demokratizacije in svobodnega trga. Institucionalni učinek pa pomeni, da na najvišjih funkcijah, na primer v pravosodnem sistemu, ne morejo delovati osebe, ki so v nekdanjem sistemu grobo kršile človekove pravice ali pa bile kakorkoli povezane z nekdanjo službo državne varnosti. Lahko delujejo znotraj sistema, a ne na najvišjih položajih. To so zelo pomembne stvari in ker tega nismo znali narediti, mogoče tudi zato, ker smo naivno verjeli, da se bo to uredilo samo po sebi, imamo danes težave. Zaradi tega danes še vedno govorimo o vzporednem mehanizmu globoke države.
In kaj boste naredili?
Ravno to, kar počnemo v tej koaliciji in vladi, normaliziramo Slovenijo. V opoziciji nam ves čas očitajo, da si podrejamo sisteme in podsisteme, ampak mi si jih ne podrejamo, mi jih osvobajamo in normaliziramo. Državo želimo pripeljati na raven sodobne evropske države, ki spoštuje demokracijo, vladavino prava in človekove pravice.
V prvem mandatu smo v partnerstvu za razvoj zelo dobro sodelovali s stranko SD. Danes mi je žal, da ne zmorejo tega sodelovanja in da se s svojimi dejanji bolj približujejo skrajni stranki Levica, namesto da bi se oblikovali kot sodobna evropska socialna demokracija. Takšna stranka je namreč nujna v našem prostoru, a mora imeti postavljene vrednote kje drugje kot v jugonostalgiji.
"V opoziciji nam ves čas očitajo, da si podrejamo sisteme in podsisteme, ampak mi si jih ne podrejamo, mi jih osvobajamo in normaliziramo."
Ste predsednica Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Kateri so bili ključne naloge in projekti, s katerimi se ukvarjate na tem položaju?
Odbor za delo je eden izmed najbolj kompleksnih odborov v državnem zboru. Je odbor, ki je najbolj vitalno povezan z vsakim državljanom. Vsak zakon, ki ga sprejmemo, se dotika neke skupine ljudi, tudi najbolj ranljivih.
V tem mandatu in tudi že prej smo popravili kar nekaj krivic, ki so se zgodile v preteklosti. Popravili smo krivico slepim in slabovidnim. Popravili smo tudi krivico in diskriminatornost, ki se je zgodila kmečkim zavarovancem. Ti so namreč vplačevali višino zavarovanja za polni obseg pravic, potem pa so jim ob upokojitvi priznali ožji obseg pravic in s tem nižjo odmero pokojnine. Več kot 56 tisoč ljudem smo popravili krivico, ki je bila povzročena zaradi dokupa delovne dobe, ki jim ni bila priznana, čeprav so jo po takratnih veljavnih predpisih pošteno plačali. Popravili smo krivico invalidom s statusom študenta, saj jim je bila zaradi napačne informacije CSD odvzeta pravica do invalidnine, ki jim sicer pripada po zakonu. Oziroma so bili prisiljeni izbirati med dvema pravicama. Pravico do izobraževanja in pravico do invalidnine. Povsem nedopustno. Danes to popravljamo tudi za nazaj.
Skoraj vse protikoronske pakete, tiste, ki niso šli na odbor za finance, smo obravnavali mi. Bili smo odvisni od rokov, ali bo pomoč pravočasno prišla do gospodarstva, do ljudi, do ranljivih skupin. Nekatere seje odbora za delo so trajale več kot 17 ur, tudi zaradi načrtnega zavlačevanja tistih, ki Sloveniji, drugače si tega ne morem razlagati, ne želijo dobro. Ne samo odgovoren politik, treba je biti odgovoren kot človek. Pred sabo moraš imeti ljudi, ki so se znašli v zelo zahtevnih položajih, in vlada je bila tukaj zato, da jim pomaga. Ljudje tudi lažje sodelujejo z nekom, ki jim v resnici prisluhne in jih sliši. Zgradila in pridobila sem zaupanje številnih, ki prihajajo tudi iz najbolj ranljivih skupin, in tako lahko ustvarjamo lepe zgodbe.
"Ne samo odgovoren politik, treba je biti odgovoren kot človek. Pred sabo moraš imeti ljudi, ki so se znašli v zelo zahtevnih razmerah, in vlada je bila tukaj zato, da jim pomaga."
V odboru smo veliko naredili na področju skrbi za starejše, dvignili smo zagotovljene pokojnine, dvakrat smo prek tako imenovanih protikoronskih (PKP) paketov upokojencem izplačali solidarnostni dodatek, od 130 do 300 evrov, odvisno od višine pokojnine. Vlada je trikrat usklajevala pokojnine, enkrat celo izredno v višini dveh odstotkov. Če bo sprejet PKP 10, znova zavlačuje opozicija, bo draginjski dodatek znova lahko prišel do upokojencev in najbolj ranljivih, in to ravno zaradi razmer, v katerih smo se znašli zaradi povišanja cen energentov. Bila sem prva v DZ, ki sem opozorila na energetsko revščino, že takrat, ko nihče še niti vedel ni, kaj pojem energetska revščina sploh pomeni.
Bili ste v Komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. Delegacija odbora Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine s Sophie in 't Veld na čelu je preverjala stanje demokracije in svoboščin v Sloveniji. Je ta delegacija dobro opravila svoje delo? Je bila tudi po vašem mnenju vsa afera izvožena iz Slovenije?
Tako kot v aferi non-paper, za katero se je potem izkazalo, da gre res za neobstoječi dokument in da je zadeva izmišljena in dogovorjeno spropagirana. Enako je tudi v tem primeru. Tega ne morem razumeti. Če o lastni državi nimaš povedati česa dobrega, potem je vsaj ne blati in ne delaj škode. Da pa si celo izmišljuješ stvari, se mi zdi skrajno neprimerno. Pa ne glede na to, ali to počneš v Sloveniji ali tujini.
Afera je bila seveda izvožena iz Slovenije, imela je svoj namen, ki je bil, tako je videti, povezan tudi s predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske unije. Nekatere je bilo pač preveč strah, da bi Slovenija s predsednikom vlade Janezom Janšo že drugič iz Evrope dobila pohvale in potrditev za dobro delo. Danes tudi nekaj tistih, ki so bili na evropski ravni zapeljani v blatenje Slovenije, priznava, da smo svoje delo odlično opravili. Bolj zaupam takšnim presojam kot pa zaskrbljeni presoji, ki pride iz domačih logov in je izvožena v tujino.
"Naredili smo ogromno. Zagnali so se različni infrastrukturni projekti, naredili smo veliko na področju skrbi za starejše, popravili smo mnogo krivic."
Vlado vodi stranka, ki jo vi kot poslanka zastopate v državnem zboru. Ste zadovoljni z njenim delom?
Seveda sem zadovoljna s tem, kar delamo. Naredili smo ogromno. Zagnali so se različni infrastrukturni projekti, naredili smo veliko na področju skrbi za starejše, popravili smo mnogo krivic. Vlagamo v slovenski zdravstveni sistem, več kot dve milijardi evrov gre v te namene. Povsem enako je z domovi za starejše. V 13 letih ni bil zgrajen niti en dom za starejše občane, kljub temu, da vsi vemo, da primanjkuje postelj. V obdobju epidemiološke krize je to nekdanje zanemarjanje skrbi za starejše prišlo še toliko bolj do izraza.
Še kot predsednica komisije za človekove pravice in v tem mandatu kot predsednica odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide sem obiskala veliko različnih domov za starejše in drugih oblik institucionalnega varstva. Moram reči, da je skupna rdeča nit v vseh teh institucijah zlasti pomanjkanje specifičnega kadra, na kar smo mi že v preteklosti opozarjali, in pomanjkanje prostorskih zmogljivosti. Vlada se je ob prvem valu takoj odzvala in 26 milijonov evrov namenila za kader v domovih za starejše. Ko sem se pogovarjala z direktorico DSO v Ajdovščini, mi je povedala, da so zelo hvaležni, da je bilo to narejeno. To je v resnici tista prava pomoč, ki jo ljudje v stiski nujno potrebujejo.
Pred kratkim je bil podpisan tudi aneks h kolektivni pogodbi z reprezentativnimi sindikati na področju zdravstva in socialnega varstva. Vlada je naredila tisto, kar je bilo nujno potrebno. Zvišala je plače zaposlenim v DSO in drugih oblikah institucionalnega varstva. Gre za 37 milijonov evrov; 17 milijonov prihaja iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), štirje milijoni iz proračuna, 16 milijonov evrov je vezanih na socialni kader in osnovno oskrbo. In to smo zagotovili iz proračuna v prihodnjih določbah zakona o dolgotrajni oskrbi. Dvig oskrbnin se tako ne bo poznal pri oskrbovancih, saj smo sredstva zagotovili iz proračuna Republike Slovenije. Prejšnji teden je bil sprejet tudi zakon o dolgotrajni oskrbi, na katerega se je čakalo skoraj 20 let.
O pomanjkanju prostorskih zmogljivosti v domovih za starejše pa moram reči, da delamo pomembne korake, saj je bil tudi ta sistem močno podhranjen. Začele se bodo gradnje DSO. Sama sem tako naslovila pobudo na vlado za novogradnjo doma starejših občanov v Ajdovščini, saj zdajšnji ne ustreza bivalnim standardom in smernicam, vzpostavljenim leta 2006. Vesela sem, da je pozneje lokalna skupnost tako dobro pripravila ta projekt, da ga je komisija potrdila. Gre za naložbo v vrednosti 12 milijonov evrov. A te ne bi bilo, prav tako tudi ne drugih po Sloveniji, če ne bi bilo predsednika vlade Janeza Janše, ki je izpogajal sredstva v Bruslju zato, da danes lahko vlagamo in delamo za skupno dobro vseh nas.
Tudi župani, ki ne prihajajo iz naših vrst in so bližje levi politični opciji, pravijo, da v nobeni vladi niso imeli tako odličnega sogovornika kot v tej. Ko je bila vlada na obisku v goriški regiji, so govorili enako. Videli so, da predsednik vlade prisluhne ljudem, in zadeve se nemudoma začnejo reševati. Kar lahko naredimo, naredimo takoj. To je bistvo te vlade, da delamo intenzivno. Ustvarjamo pogoje za boljše skupno delovanje. Splošni kazalniki so dobri in makroekonomske analize kažejo, da se bodo stvari še izboljšale. Imamo 6,2-odstotno gospodarsko rast, najnižjo brezposelnost, zaposlenost je na najvišji ravni do zdaj. Vse to so kazalniki, ki kažejo sliko delovanja te vlade.
Epidemija se sicer umirja, že nekaj časa pa v Sloveniji stagnira cepljenje. Kakšno je vaše mnenje o uvedbi obveznega cepljenja, za kar se je na primer odločila sosednja Avstrija?
V poslanski skupini se o obveznem cepljenju nismo pogovarjali. Kar zadeva cepljenje, je treba predvsem zaupati stroki. Stroka ve, kaj dela, rešila je že mnogo življenj. Zdravniki prevzamejo odgovornost, peljejo nas tudi skozi strahove, ki jih imamo ob teh neznanih razmerah. In priznam, ko sem se šla prvič cepit, je bil tudi v meni prisoten strah. Ampak odločila sem se, da strah ne bo vodil mojih izbir v življenju. Prevladala je želja po odgovornosti do sebe in drugih.
In vem, da sta imeli ta vlada in koalicija ves čas pred očmi natanko to; ohraniti življenje, javno zdravje v dovolj dobri psihofizični kondiciji glede na razmere in ohraniti ekonomsko stabilnost.
Kako komentirate početje svoje poslanske kolegice Violete Tomić, ki je za zdravljenje covid-19 uporabila nevarna zdravila?
Dobro, da se ji ni zgodilo kaj hujšega. Kolikor vem, so bile zaradi uporabe tega tudi že smrtne žrtve.
O kakšnem skupnem boju koalicije in opozicije proti epidemiji ne moremo govoriti. Kako komentirate delovanje opozicije?
Z opozicijo se vse manj ukvarjam. Ljudje, ki se v politiki ne odločijo za sodelovanje, zame niso pomembni. Lahko so pomembni sami sebi, lahko so celo zelo vidni v političnem prostoru, a so za razvoj družbe v resnici povsem nepomembni. Energijo raje vlagam v to, kaj koristnega in dobrega lahko še naredimo za svoje sodržavljane. Če bi v politiki vsi skupaj delovali v tej smeri, seveda z različnimi idejami, pogledi in rešitvami, bi se stvari zagotovo premaknile hitreje in v boljšo smer za vse nas. Žal pa številni v politiki za zdaj energijo še vedno raje usmerjajo v destruktivnost, ki ustvarja samo sovraštvo in razkol. Ne vem, ali drugače ne znajo ali pa imajo taka navodila.
Imam pa tudi občutek, da nekateri iz epidemije še kar želijo ustvariti pogorišče, da bi se potem sami ponudili kot rešitelji. Ampak jim ne uspeva, zato so njihove metode iz tedna v teden vse bolj impulzivne in nepremišljene. Zato tudi vse več državljanov končno začenja videti, s čim imajo opravka.
"Z opozicijo se vse manj ukvarjam. Ljudje, ki se v politiki ne odločijo za sodelovanje, zame niso pomembni. Lahko so pomembni sami sebi, lahko so celo zelo vidni v političnem prostoru, a so za razvoj družbe v resnici povsem nepomembni."
Preden ste zakorakali v politiko, ste delali v medijih. Na levici aktualni vladi očitajo pritiske nanjo. Kako vi gledate na dogajanje v slovenskem medijskem prostoru?
Vrsto let sem bila v medijih in tisto, česar si najbolj želim, je, da je medijski prostor iskren, resnicoljuben in pluralen, da so novinarji profesionalni, da prinašajo informacije in pri tem delujejo v skladu z etičnim novinarskim kodeksom, ne pa, da so nekateri še kar naprej družbenopolitični delavci, katerih cilj je, da propagirajo določeno politično agendo. Ljudje so trenutno celo prikrajšani za predvsem lepe, dobre in spodbudne informacije, zasipa se jih samo z ustrahovanjem in umetno dramo.
Če se kakšna medijska hiša pozicionira kot desna ali kot leva, jaz s tem nimam težav. Če je pregledna in informacije interpretira s svojega zornega kota, je to lahko samo zanimivo. Težava pa nastane, ko se kak večinski medij izreče za objektivnega, v resnici pa propagira levo politično opcijo. S tem zavaja svoje gledalce ali bralce.
Pred nami je supervolilno leto, kar trikrat bomo odšli na volišča. Kakšni so vaši načrti, tudi pričakovanja o rezultatih volitev? Boste kandidirali za poslanko?
Imam še številne stvari, ki jih želim narediti v okviru politike. Predvsem sem bila vedno prisotna, ko so se popravljale krivice, in še mnogo jih je treba popraviti. Že prej sem povedala, da smo naredili ogromno dobrega, in ljudje to vidijo. Želim si, da bi tudi v naslednji sklic parlamenta prišle stranke, ki tudi danes delajo skupaj z nami, tako da se bo lahko oblikovala kakovostna koalicija in nadaljevala uspešno delo v dobro Slovenije.
Se v stranki mogoče kaj bojite vstopa novih igralcev na politični parket?
SDS smo etablirana stranka, ki je rastla organsko in ni nastala čez noč. SDS je stranka ljudi, ki jim je mar za Slovenijo. Nismo skupaj zaradi privilegijev oziroma ohranjanja privilegijev. Zagotovo bo, to si upam napovedati, SDS zmagovalka volitev. Kako bo šlo sestavljanje koalicije, pa je v tem trenutku težko napovedati.
Premalo se zavedamo, kako pomemben je za Slovenijo predsednik vlade z izkušnjami, političnim znanjem, mednarodnimi povezavami in politično modrostjo, nabrano skozi leta. Tega nov obraz ne more imeti. Menim, da je Janez Janša v tem trenutku v najboljši politični formi. Zelo ga cenim.
Spletel je mnogo prijateljstev na evropski ravni, to se je pokazalo tudi v največji krizi v epidemiji, ko so nam številne države priskočile na pomoč, mi pa njim. Gradili smo zaupanje in prijateljske vezi. To so pomembni trenutki, ki štejejo, ko potrebuješ pomoč ali samo informacije. Pri tem je predsednik vlade odigral izjemno vlogo in ne preseneča me, da je dobil nagrado za dosežke kot osebnost leta 2020 srednje in vzhodne Evrope.
"Zagotovo bo, to si upam napovedati, SDS zmagovalka volitev. Kako bo šlo sestavljanje koalicije, pa je v tem trenutku težko napovedati."
Kdo bo po državnozborskih volitvah predsednik vlade, Janez Janša ali kdo drug?
Želim si, da bi bil to Janez Janša.
Koga bi si želeli videti na položaju predsednika republike?
To je funkcija, ki je zelo pomembna predvsem na simbolni ravni. V stranki o kandidatu še nismo govorili, saj nas najprej čakajo državnozborske, nato pa še lokalne volitve. Vsekakor verjamem, da bomo ponudili ali podprli dobrega kandidata.
73