Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Nedelja,
14. 4. 2024,
0.38

Osveženo pred

1 teden

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3,40

Natisni članek

Aktivno državljanstvo Aktivno državljanstvo nega storitev zdravstvene zavarovalnice Skupnost socialnih zavodov Slovenije zavarovanje dodatek za pomoč in postrežbo pokojnine oskrba Bosna in Hercegovina Slovenija upokojenci dom za starejše občane

Nedelja, 14. 4. 2024, 0.38

1 teden

Aktivno državljanstvo

Ena od rešitev za onemogle starše se morda skriva v tujini

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3,40
dom starejših | Življenjska doba populacije se opazno podaljšuje, kar s sabo prinaša povečano število oseb z demenco, pa tudi nepokretnih ali obremenjenih z drugimi boleznimi, družina pa navadno ne more 24 ur na dan skrbeti za takšnega svojca, zato je namestitev v domu običajno edina možna rešitev. | Foto Shutterstock

Življenjska doba populacije se opazno podaljšuje, kar s sabo prinaša povečano število oseb z demenco, pa tudi nepokretnih ali obremenjenih z drugimi boleznimi, družina pa navadno ne more 24 ur na dan skrbeti za takšnega svojca, zato je namestitev v domu običajno edina možna rešitev.

Foto: Shutterstock

V Sloveniji je težko dobiti mesto v domu starejših, ki si ga številni upokojenci zaradi prenizkih dohodkov niti ne morejo privoščiti. V primeru stiske, ko vse druge rešitve odpadejo, se starejši ozirajo tudi po kapacitetah v tujini, denimo v Bosni in Hercegovini, kjer so tudi cene znosnejše. "Povpraševanje slovenskih državljanov po mestih v domovih za starejše v BiH je veliko," poudarjajo v Domu za starejše Bardača v kraju Srbac, ki je dobrih 30 kilometrov oddaljen od Gradiške.

V Sloveniji imajo vsi domovi skupaj dobrih 21.600 namestitvenih zmogljivosti, vseh prosilcev skupaj pa je več kot 35 tisoč. Med njimi je več kot 19 tisoč aktualnih vlog, kar pomeni, da prosilci želijo takojšnjo namestitev.

Nujno ni vedno res nujno

"Vendar pa je po ocenah domskih socialnih služb res nujnih prošenj dejansko med dva in tri tisoč. Posamezniki ravno zaradi čakalnih vrst označijo, da gre za nujen sprejem, čeprav to ne drži, saj sprejem pogosto odložijo, ko pridejo na vrsto," pojasnjuje Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS).

Podatki iz tabele SSZS kažejo, da je v državi 44 v tem trenutku prostih mest. "V praksi je tako, da se pravzaprav vse proste postelje, ki so pripravljene za sprejem, skoraj takoj zapolnijo z uporabniki v čakalni vrsti. Vsi domovi imajo čakalne vrste, zato v tem trenutku ne moremo govoriti o prostih posteljah po Sloveniji," dodaja Sahernik. 

"Vendar pa je po ocenah domskih socialnih služb res nujnih prošenj dejansko med dva in tri tisoč. Posamezniki ravno zaradi čakalnih vrst označijo, da gre za nujen sprejem, čeprav to ne drži, saj sprejem pogosto odložijo, ko pridejo na vrsto," pojasnjuje Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS). | Foto: STA "Vendar pa je po ocenah domskih socialnih služb res nujnih prošenj dejansko med dva in tri tisoč. Posamezniki ravno zaradi čakalnih vrst označijo, da gre za nujen sprejem, čeprav to ne drži, saj sprejem pogosto odložijo, ko pridejo na vrsto," pojasnjuje Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS). Foto: STA Razliko med številom prosilcev in aktualnimi vlogami predstavljajo evidentirane vloge, torej vse popolne sprejete prošnje, za katere dom vodi postopek po veljavnem pravilniku.  

Kako dolge so čakalne dobe v Sloveniji?

Čakalna doba je odvisna predvsem od potreb in želja bodočega stanovalca, njegovega zdravstvenega stanja in zasedenosti doma oziroma obremenjenosti z aktualnimi prošnjami za sprejem.

"Med domovi so precejšnje razlike, zato je splošen odgovor glede čakalnih vrst zelo težko podati. Običajna čakalna doba je nekje do treh mesecev, v posameznih domovih pa tudi leto ali več, še posebej v primerih, ko gre za enoposteljno sobo v varovani bivalni enoti za osebe z demenco," je povedal Sahernik.  

Včasih se res mudi …

Pogosto se potreba po namestitvi v dom pokaže nenadoma, tako rekoč z danes na jutri, kar pomeni, da morajo tako starejši kot njihovi svojci najti drugačno rešitev. Tako ni čudno, da tudi v domovih sosednjih držav opažajo povečano povpraševanje po možnostih namestitev.

Ena takšnih možnosti so tudi domovi v BiH, kjer beležijo povečano zanimanje slovenskih državljanov. "Razlog za to vidimo v dejstvu, da so domovi v Sloveniji več kot dvakrat dražji od domov v BiH, čakalne vrste za nastanitev v domu so mnogo daljše kot pri ustanovah v BiH," pravi Minja Vrhovac, direktorica Doma starejših Bardača iz Srbca.

"Povpraševanje po domovih se je na splošno povečalo tudi zaradi spremenjene družinske strukture in življenjskega sloga. Do nedavnega so bila gospodinjstva večgeneracijska in so mlajši člani skrbeli za starejše, danes pa se z modernizacijo, zaposlovanjem, odpiranjem meja in vse pogostejšimi selitvami mladih tako iz vasi v mesta kot tudi v tujino ta generacijska solidarnost izgublja," opaža Bojana Ožegović, socialna delavka iz doma Bardača. | Foto: Shutterstock "Povpraševanje po domovih se je na splošno povečalo tudi zaradi spremenjene družinske strukture in življenjskega sloga. Do nedavnega so bila gospodinjstva večgeneracijska in so mlajši člani skrbeli za starejše, danes pa se z modernizacijo, zaposlovanjem, odpiranjem meja in vse pogostejšimi selitvami mladih tako iz vasi v mesta kot tudi v tujino ta generacijska solidarnost izgublja," opaža Bojana Ožegović, socialna delavka iz doma Bardača. Foto: Shutterstock Poleg pogosto nenadnega poslabšanja stanja starejše osebe je tu še en nezanemarljiv dejavnik. "Povpraševanje po domovih za starejše se je na splošno povečalo tudi zaradi spremenjene družinske strukture in življenjskega sloga. Do nedavnega so bila gospodinjstva večgeneracijska in so mlajši člani skrbeli za starejše, danes pa se z modernizacijo, zaposlovanjem, odpiranjem meja in vse pogostejšimi selitvami mladih tako iz vasi v mesta kot tudi v tujino ta generacijska solidarnost izgublja," opaža Bojana Ožegović, socialna delavka iz doma Bardača.

Življenjska doba populacije se opazno podaljšuje, kar s sabo prinaša povečano število oseb z demenco, pa tudi nepokretnih ali obremenjenih z drugimi boleznimi, družina pa navadno ne more 24 ur na dan skrbeti za takšnega svojca, zato je namestitev v domu običajno edina možna rešitev.

BiH–Slovenija–BiH

Pogosto se za odhod v dom na območju BiH odločajo uporabniki, ki so bili tam rojeni, a so svojo delovno dobo preživeli v Sloveniji, po upokojitvi pa se želijo vrniti. "Takšni primeri so pogosti med zakonskimi pari, ki jim pri nas omogočimo tudi popust pri ceni bivanja," je povedala Vrhovčeva. 

Seveda pa se tudi oni soočajo s težavami pri financiranju programov. "Trenutna razpoložljiva sredstva nam zaradi visokih stroškov vzdrževanja žal ne omogočajo investicij, kot so izgradnja parka za dementne v okviru doma, ureditev senzornih sob, dvorane za fizioterapevtske vaje in terapije ter podobno. Po drugi strani razmere na trgu in življenjski standard narekujejo cene nastanitev, ki so na najnižji možni ravni, da so storitve dostopne čim širšemu krogu uporabnikov, ne le slojem prebivalstva z visokimi dohodki," je dodala Vrhovčeva.

Upokojenci, ki potrebujejo pomoč drugega za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb, so upravičeni do denarnega dodatka. Ta večini uporabnikov storitev domov za starejše pomaga pri pokrivanju stroškov. A ta pravica je omejena na tiste, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji in na ozemlju EU oziroma EGP, pojasnjujejo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).    | Foto: Shutterstock Upokojenci, ki potrebujejo pomoč drugega za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb, so upravičeni do denarnega dodatka. Ta večini uporabnikov storitev domov za starejše pomaga pri pokrivanju stroškov. A ta pravica je omejena na tiste, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji in na ozemlju EU oziroma EGP, pojasnjujejo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Foto: Shutterstock Po drugi strani pa v Domu starejših Caritas v Banja Luki ne opažajo povečanega povpraševanja po namestitvah iz drugih držav. "Večinoma so to ljudje, ki so po poreklu iz BiH in so v tujino odšli zaradi dela, otrok ali česa drugega, zdaj pa, ko so stari in bolni in njihovi svojci ne morejo skrbeti zanje, poskušajo najti namestitev v domovih v BiH. Ti ljudje imajo še vedno državljanstvo BiH, dvojno državljanstvo oziroma državljanstvo lahko pridobijo," je povedal Miljenko Aničić, ravnatelj Caritasa.

Takšnih primerov so imeli oziroma jih imajo nekaj, niso pa imeli niti enega takega, ko bi oseba iz tujine zaprosila za nastanitev. "Imeli smo eno takšno povpraševanje iz Nemčije, a je prišla epidemija covid-19 in ni bilo nič iz tega," dodaja Aničić.

Hrepenenje po domovini pri nekaterih ljudeh z leti vse bolj narašča. Marsikdo ima v BiH še vedno premoženje, družino, sorodnike in prijatelje. Odločitev je še lažja, če otroci v državo prihajajo zaradi podedovanega premoženja, iz poslovnih razlogov ali pa je lokacija blizu meje, kot je v primeru Banja Luke.

"Če se bodo politične razmere stabilizirale, če bo urejeno vprašanje zdravstvenega zavarovanja med državami, če bodo meje prepustnejše in ceste boljše, bo takih primerov verjetno še več. Številni ljudje iz BiH, ki so delali v Sloveniji ali kje drugje, imajo praviloma krajši delovni staž in zato nižjo pokojnino. Potem rešitev iščejo v BiH," pojasnjuje Aničić.

Vrtoglave cene domov v Sloveniji

V Sloveniji so cene oskrbe zelo visoke. S seznama veljavnih cen oskrbe SSZS iz novembra 2023 je razvidno, da so se gibale v razponu od 630 do 1.670 evrov, v povprečju pa med 818 in 1.288 evri, če upoštevamo mesec z 31 dnevi. Cena je odvisna od vrste sobe in obsega storitev glede na potrebe.

Čakalna doba je odvisna predvsem od potreb in želja bodočega stanovalca, njegovega zdravstvenega stanja in zasedenosti doma oziroma obremenjenosti z aktualnimi prošnjami za sprejem. | Foto: STA Čakalna doba je odvisna predvsem od potreb in želja bodočega stanovalca, njegovega zdravstvenega stanja in zasedenosti doma oziroma obremenjenosti z aktualnimi prošnjami za sprejem. Foto: STA

Vendar pa so se v številnih domovih z marcem cene zvišale. Natančnega podatka o podražitvah še ni, a cene so vsekakor višje za nekaj desetakov.  

Razlika v ceni oskrbe med javnimi in zasebnimi domovi na mesec v povprečju znaša nekaj več kot sto evrov.

Cene v BiH občutno nižje od slovenskih

Pri cenah storitev oskrbe v domovih v BiH ni velikih razlik med javnimi in zasebnimi domovi. Najpogostejši dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje cene bivanja v domovih, so vrsta sobe, ki jo uporabnik želi – ali je to eno- ali dvoposteljna soba –, stanje in diagnoze uporabnika ter njegova mobilnost.

"Tako se oskrbnina mobilnega uporabnika, ki še lahko skrbi zase, v povprečju v BiH giblje med 500 in 600 evri. S poslabšanjem zdravstvenega stanja, v primeru nepokretnosti, demence in drugih vzrokov, ki zahtevajo višjo stopnjo oskrbe, cena narašča, a je še vedno precej nižja v primerjavi s cenami domov v Sloveniji," pravi Vrhovčeva.

V banjaluški regiji se cena oskrbe v javnem domu za starejše v BiH giblje med 640 in 716 evri, pri zasebnikih pa med 690 in 818 evri.

Je pa odhod v dom tudi v BiH, kjer povprečna pokojnina znaša okoli 350 evrov, za mnoge nedosegljivo razkošje. Težavo pomaga reševati številčna diaspora, ki svojim finančno obubožanim svojcem pomaga pri plačevanju domske oskrbe.

Nataša Pirc Musar
Novice Pirc Musarjeva ob mednarodnem dnevu starejših: Aktivno staranje prinaša številne koristi celotni družbi in vsem generacijam

Ni pa vse v ceni!

Seveda pa so tu še druge plati medalje. "Ko smo iskali domsko namestitev za ostarelo teto, ki se ji je alzheimerjeva demenca hitro slabšala, smo se v Sloveniji zaradi nepovezanih informacij zaletavali v zid in nič ni kazalo na to, da se bo zanjo kaj kmalu našlo prosto mesto," je svojo izkušnjo predstavil Jan Jolič Lieven.

Gospa, sicer slovenska državljanka, je bila rojena v BiH, zato so pomislili tudi na možnost, da jo namestijo v bližini njenega rojstnega kraja. Začeli so iskati ustrezen dom, ki bi teti nudil ustrezno oskrbo.

"V BiH je kapacitet v javnih domovih še veliko manj kot pri nas, je pa res, da zasebni rastejo kot gobe po dežju. A treba je biti previden, saj kljub temu, da so javni domovi zaradi finančnih težav države morda slabše opremljeni, menim, da v večji meri spoštujejo standarde oskrbe. Dobil sem občutek, da v nekaterih zasebnih domovih niti niso usposobljeni za delo z dementnimi in drugimi bolnimi osebami," je dodal.

Treba bi bilo nemudoma sprejeti posodobljene kadrovske normative za izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije ter jih začeti postopno uveljavljati.  | Foto: Shutterstock Treba bi bilo nemudoma sprejeti posodobljene kadrovske normative za izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije ter jih začeti postopno uveljavljati. Foto: Shutterstock

A razmeroma hitro so našli namestitev, s katero so bili zadovoljni tako danes že pokojna teta kot svojci. "Sprva se je malo zatikalo z zdravili, ki jih je prejemala iz Slovenije, tudi hrana ni bila kaj več kot povprečna, a se je nato uredilo. Ko smo podobno iskali namestitev za strica, smo naleteli tudi na poceni nastanitve, a nekatere med njimi so bile prave grozljivke, tako glede čistoče kot zgradbe same, še huje pa je bilo gledati izčrpano in številčno povsem podhranjeno osebje," opisuje Jolič Lieven.

Tako da res ni vse v ceni, temeljito in na kraju samem je treba preveriti, kaj dom nudi, okolico, opremo, pogodbo in ostalo, ter se natančno dogovoriti o obsegu storitev, svetuje sogovornik.

Kako je z zdravstvenim zavarovanjem?

Starejši, ki se iz Slovenije preseli v dom v BiH, bo prej ko slej potreboval tudi zdravstvene storitve. Kako je v tem primeru pravzaprav urejeno zdravstveno zavarovanje slovenskih državljanov, ki živijo v domu starejših v BiH?

Takole pojasnjuje Vrhovčeva: "Za uporabnike, ki so zavarovani v Sloveniji, slovensko zavarovanje krije zdravstveno oskrbo v prvih petih tednih bivanja v BiH. To predstavlja zadosten časovni okvir za rešitev birokratskih vprašanj v zvezi z namestitvijo, prijavo prebivališča in prijavo v zavarovanje Zdravstvene blagajne, ki kasneje delno krije stroške zdravljenja v skladu z njenimi predpisi in seznami. Zavarovanje uporabnika se sicer povrne iz sredstev Republike Slovenije."

Sporazum med državama

Med Slovenijo in Bosno in Hercegovino obstaja sporazum o socialnem zavarovanju. Pa tudi, če ima nekdo dvojno državljanstvo – BiH in slovensko državljanstvo – lahko brez težav dobi osebno izkaznico v BiH, svojo pokojnino prenese v BiH in ima s tem tudi zdravstveno zavarovanje.

Ena od možnosti so tudi domovi v BiH, kjer beležijo povečano zanimanje slovenskih državljanov. "Razlog za to vidimo v dejstvu, da so domovi v Sloveniji več kot dvakrat dražji od domov v BiH, čakalne vrste za nastanitev v domu so mnogo daljše kot pri ustanovah v BiH," pravi Minja Vrhovac, direktorica Doma starejših Bardača iz Srbca. | Foto: Dom za starija lica Bardača/Facebook Ena od možnosti so tudi domovi v BiH, kjer beležijo povečano zanimanje slovenskih državljanov. "Razlog za to vidimo v dejstvu, da so domovi v Sloveniji več kot dvakrat dražji od domov v BiH, čakalne vrste za nastanitev v domu so mnogo daljše kot pri ustanovah v BiH," pravi Minja Vrhovac, direktorica Doma starejših Bardača iz Srbca. Foto: Dom za starija lica Bardača/Facebook Če je nekdo le slovenski državljan, potem se v Bosni in Hercegovini šteje za tujca. "V tem primeru pa osebe, ki stalno bivajo v BiH, na podlagi meddržavnega sporazuma o socialnem zavarovanju uveljavljajo zdravstvene storitve po pravnih predpisih te države, in sicer v obsegu, ki ga ta država zagotavlja svojim zavarovanim osebam. To pravico lahko uveljavljajo na podlagi potrdila, ki ga izda ZZZS na svojo pobudo, ali pa zanj zaprosijo tuji nosilci zdravstvenega zavarovanja v kraju stalnega bivanja. To potrdilo pošlje ZZZS v potrditev pristojnemu nosilcu zdravstvenega zavarovanja v državo stalnega bivanja," so pojasnili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

V praksi pa to pomeni, da v primeru, če bi državljan Slovenije v BiH potreboval zdravstveni poseg, ki ga zavarovanje tam ne zagotavlja, ne more začasno obiskati Slovenije samo zato, da bi tu uveljavljal enake pravice, kot jih uveljavljajo zavarovane osebe, ki stalno bivajo v Sloveniji.

Simbioza
Novice Ministrstvo za digitalno preobrazbo objavilo javno naročilo za usposabljanje starejših

Dodatek za pomoč in postrežbo

Upokojenci, ki potrebujejo pomoč drugega za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb, so upravičeni do denarnega dodatka. Ta večini uporabnikov storitev domov za starejše pomaga pri pokrivanju stroškov. A ta pravica je omejena na tiste, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji in na ozemlju EU oziroma EGP, pojasnjujejo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).   

Po zakonu se dodatek za pomoč in postrežbo ne izplačuje v času, ko upravičenec stalno prebiva v tujini, ne glede na to, ali ima v Sloveniji dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje. Treba je dodati, da je uživalec pravic zavezan zavodu sporočiti vse podatke o okoliščinah ali spremembah, ki vplivajo na obstoj pravice, njen obseg ali izplačilo.

V našem primeru, torej ko se upravičenec za stalno preseli v BiH, izgubi pravico do izplačila dodatka za pomoč in postrežbo oziroma se mu ta preneha izplačevati. Uživalec dodatka za pomoč in postrežbo mora zahtevane pogoje glede stalnega prebivališča izpolnjevati ves čas uživanja tega dodatka.

Sicer pa o številu oseb, ki so se v zadnjih petih letih preselili v domove starejših občanov v BiH, evidenc ne vodita ne ZZZS ne ZPIZ.

Domovi v Sloveniji zmanjšujejo kapacitete

Prostorska stiska v domovih je zaradi staranja prebivalstva vse očitnejša. Ni pa težava le v tem, da ne bi imeli dovolj objektov, namenjenih starejšim. Ti se gradijo in tudi obnavljajo.

Če govorimo samo o razpoložljivih posteljah, je teh več, kot kažejo podatki. "Posamezni domovi so zaradi pomanjkanja delavcev že morali postopoma zmanjšati namestitvene zmogljivosti z zapiranjem bivalnih enot oziroma oddelkov," je povedal Sahernik in dodal, da se zavedajo, da gre za skrajen ukrep, ki pa se mu žal ni mogoče več izogniti, če želijo zaščititi obstoječe zaposlene, stanovalcem pa zagotavljati varno in kakovostno oskrbo ter zdravstveno nego. | Foto: STA Če govorimo samo o razpoložljivih posteljah, je teh več, kot kažejo podatki. "Posamezni domovi so zaradi pomanjkanja delavcev že morali postopoma zmanjšati namestitvene zmogljivosti z zapiranjem bivalnih enot oziroma oddelkov," je povedal Sahernik in dodal, da se zavedajo, da gre za skrajen ukrep, ki pa se mu žal ni mogoče več izogniti, če želijo zaščititi obstoječe zaposlene, stanovalcem pa zagotavljati varno in kakovostno oskrbo ter zdravstveno nego. Foto: STA

"Posamezni domovi so zaradi pomanjkanja delavcev že morali postopoma zmanjšati namestitvene zmogljivosti z zapiranjem bivalnih enot oziroma oddelkov," je povedal Sahernik in dodal, da se zavedajo, da gre za skrajen ukrep, ki pa se mu žal ni mogoče več izogniti, če želijo zaščititi obstoječe zaposlene, stanovalcem pa zagotavljati varno in kakovostno oskrbo ter zdravstveno nego.

Treba bi bilo nemudoma sprejeti posodobljene kadrovske normative za izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije ter jih začeti postopno uveljavljati. "Pristojni so sprejetje novih normativov obljubili že večkrat in se k temu leta 2022 tudi zavezali v stavkovnem sporazumu. Rok za sprejetje so potem večkrat prestavili, nazadnje na konec lanskega leta, a se ni nič zgodilo," pravi Sahernik.

Simon Maljevac
Novice Na posvetu o preprečevanju nasilja nad starejšimi izpostavili tudi kadrovsko problematiko v DSO #video

Poudarja še, da je treba zagotoviti boljše vrednotenje vseh delovnih mest v zdravstvu in socialnem varstvu, od čistilke do direktorja, in odpraviti plačna nesorazmerja, ki so zelo nestimulativna.

"Če delovna mesta ne bodo privlačna za iskalce zaposlitev – in to velja tako za pogoje dela kot nagrajevanje –, delavcev preprosto ne bomo dobili, ne glede na druge ukrepe. Zaradi naraščanja števila delovno neaktivnih oseb bi morala biti delovna mesta v socialnem varstvu privlačnejša, da bi mlade prepričala k odločitvi za delo v tem plemenitem poklicu. A zaradi boljših pogojev, ki jih lahko ponudijo v drugih dejavnostih, smo pri tem vse manj uspešni in nazadujemo," je sklenil Sahernik.

Siol.net s prispevki v tematskem sklopu Aktivno državljanstvo predstavlja poglobljene vsebine, tematike in procese, da lahko državljani sprejemajo informirane odločitve o svojem življenju in delovanju družbe, katere del so. Tako se krepi poznavanje demokratičnih procesov in demokracije nasploh. Brez kakovostnih, verodostojnih in preverjenih informacij, ki jih zagotavljajo mediji, kot je Siol.net, državljani težko soustvarjamo demokratično družbo.
Starejši
Novice DSO Grosuplje: sorodnica napad na oskrbovanca predvajala na družbenem omrežju
demenca starejši
Novice Želi pomagati dementnemu očetu, a ji mati ne dovoli #pravni nasvet
Ne spreglejte