Poslanci za leto 2024 predlagajo kar nekaj prerazporeditev

Proračun za leto 2024 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlaga nekatere popravke. Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec je dopoldne spomnila na avgustovske poplave in povedala, da je vlada proračun pripravljala v času, ko končna ocena škode še ni bila znana. Zato je tretjino sredstev razdelila po posameznih resorjih, dve tretjini pa pustila v obliki rezerve na ministrstvu za finance.

Zaradi zagotavljanja sredstev za odpravo posledic poplav se bo proračunski primanjkljaj prihodnje leto povečal na 2,2 milijarde evrov oz. 3,3 odstotka BDP, je povedala državna sekretarka. Načrtovano je namreč zvišanje odhodkov za 720 milijonov evrov na 16,2 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi se v državno blagajno steklo 14 milijard evrov.

"Gospodarstvo vas prosi na kolenih, da prenehate z zategovanjem pasu, mladi podjetniki vas prosijo na kolenih, da jih prenehate odganjati v tujino," je bil kritičen Andrej Hoivik (SDS). Kot veliko napako za davčne prilive je izpostavil v začetku leta uveljavljene spremembe pri splošni dohodninski olajšavi ter dejal, da si želi tak proračun, ki bo razvojno naravnan, ne bo zasledoval partikularnih interesov največje vladne stranke ter bo v dobrobit vseh državljanov.

"Namesto, da bi razbremenjevali gospodarstvo, ga privijamo," je opozoril tudi Jernej Vrtovec (NSi). Predlog proračuna za leto 2024 je po njegovih besedah brez koncepta. Razume sicer, da je v enem delu zelo tehničen zaradi odprave posledic poplav, toda po drugi strani bi moral biti investicijsko in razvojno naravnan, da bi imel "nek koncept, dolgoročno smer in vizijo". Pogreša tudi na začetku mandata napovedane reforme in si želi več predvidljivosti poslovnega okolja. "Hipno se spreminjajo odločitve," je opomnil.

Jelka Godec (SDS) je nasprotovala, da se ustavljajo projekti, ki so bili začeti v času prejšnje vlade, predvsem izven urbanih središč. "Kako bomo ljudem na podeželju razlagali, da so ti proračunski dokumenti investicijsko naravnani?," je vprašala. Kot je razbrala iz predloženih dokumentov, se namreč vse investicije in projekti v njenem delu države ustavljajo, in to ne le na področju cestne infrastrukture, pač pa tudi drugod, denimo v šolstvu in kulturi.

Suzana Lep Šimenko (SDS) je pozvala k večjim naložbam v preventivno ureditev vodotokov in protipoplavno zaščito, da se podobne nevšečnosti, kot so bile letošnje poplave, ne bi več zgodile. Preventiva je bistveno cenejša kot sanacija, je dejala. Tudi ona je opozorila, da se pod pretvezo sanacije po poplavah številni projekti zamikajo, predvsem infrastrukturni. "Meni se zdi to nesprejemljivo, ponekod imamo res izredno slabe ceste," je dejala.

V opoziciji si za številne programe želijo več sredstev, kot je predvidela vlada. Poslanci SDS in NSi so tako k načrtovani proračunski porabi v letu 2024 vložili 42 dopolnil, s katerimi bi sredstva prerazporedili na programe, ki se jim zdijo zapostavljeni. Matični odbor za finance v soboto ni podprl nobenega, je pa podprl dopolnilo koalicije za povečanje sredstev Državni revizijski komisiji.

Sara Žibrat (Svoboda) je o predlogu proračuna za leto 2024 dejala, da je odgovoren do vzdržnosti javnih financ, saj začne spet veljati fiskalno pravilo, prav tako pa tudi do ranljivih skupin prebivalcev in do vseh, ki so utrpeli škodo zaradi poplav in plazov. "Letos je ljudem, občinam in gospodarstvu že bilo namenjenih 420 milijonov evrov za namen obnove, v letu 2024 pa bo skupaj z evropskimi sredstvi to doseglo 1,4 milijarde evrov," je dejala.

"Proračun razdeljuje tisto, kar lahko razdelimo," je očitke o preskromnih sredstvih za številne programe zavrnil Borut Sajovic (Svoboda). Zavrnil je trditve o zviševanju davkov: "Smo približno med srednje obdavčenimi v Evropi." Vse, ki si želijo nižjih davkov, pa je opomnil, da ni mogoče plačevati nizkih davkov, hkrati pa imeti visokega standarda.

Pretiranemu varčevanju ni naklonjen Miha Kordiš. "Potrebujemo smelo proaktivno socialno politiko, namesto da se poigravamo z idejami o varčevanju," je dejal o načrtovani neuskladitvi socialnih transferjev, ki jo je odbor za finance v soboto omilil na 70-odstotno uskladitev. Napovedal je podporo dopolnilom SDS in NSi, po katerih bi se transferji v celoti uskladili z inflacijo, ob čemer upa, da bo svoje dopolnilo z enako vsebino pripravila tudi koalicija.

Glasovanje je napovedano v sredo, pred tem bodo imeli poslanci na dnevnem redu še predlog proračuna za leto 2025, predlog zakona o izvrševanju obeh proračunov ter predlog odloka o zgornji meji porabe javnih blagajn do leta 2026.

V razpravi o proračunu za leto 2025 nasprotovanje dodatnim obremenitvam

Poslanci so se podrobneje seznanili s predlogom državnega proračuna za leto 2025. Potem ko naj bi se prihodnje leto primanjkljaj zaradi financiranja obnove po poplavah povzpel prek dveh milijard evrov, naj bi se leto pozneje znižal. Obnova bo sicer trajala več let. V opoziciji vladi očitajo pretirano obremenjevanje podjetij in ljudi.

Medtem ko bo Slovenija rast primanjkljaja na 2,2 milijarde evrov v letu 2024 opravičevala z zagotavljanjem sredstev za odpravo posledic avgustovskih poplav, je vlada za leto pozneje pripravila proračun v okviru fiskalnih pravil. Za leto 2025 je tako primanjkljaj predviden v višini 1,3 milijarde evrov, kar predstavlja 1,8 odstotka BDP.

Odhodkov je leta 2025 predvidenih za skupaj 15,8 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi se v državno blagajno steklo skupaj 14,6 milijarde evrov.

Jazbečeva je dopoldne ob predstavitvi teh številk povedala, da je predlog proračuna za leto 2025 tako kot tudi proračuna za leto 2024 kljub prilagoditvam izrednim razmeram, ki jih predstavljajo avgustovske poplave, razvojno naravnan. "Državljanom zagotavljata ohranjanje blaginje, državi pa razvoj," je dejala.

Poslanci opozicije so drugačnega mnenja. "Vlada Roberta Goloba ni na oblasti še niti dve leti, pa je napovedala in pripravila že nove davke," je dejal Aleksander Reberšek (NSi). Omenil je razveljavitev v času prejšnje vlade uveljavljenih sprememb pri dohodnini ter nadaljeval s prispevkom za dolgotrajno oskrbo, preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, neusklajevanjem olajšav in lestvice za odmero dohodnine ter začasno obdavčitvijo bank in višjimi davki za podjetja.

"V letu 2025 bomo priča številnim novim obremenitvam," je opozoril tudi Zvonko Černač (SDS). Sredi leta 2025 prihaja dajatev za dolgotrajno oskrbo, je dejal in dodal, da bo zaradi te in drugih dajatev, ki jih napoveduje vlada, gospodarstvo še manj konkurenčno, kot je. Potreba po zagotavljanju sredstev za financiranje sanacije po poplavah se mi zdi le nek prazen izgovor, ker ni ambicije za spremembe.

Andreja Kert (Svoboda) je ocenila, da vlada dobro in hitro rešuje najbolj pereče probleme. "Sredstva, ki se zbirajo v proračunu, se uporabljajo za boljše in varnejše življenje ljudi ter za blaginjo države," je zagotovila. Največ sredstev se bo leta 2025 namenilo za izobraževanje in šport, sledijo socialna varnost, pokojninsko varstvo, investicijske transferje, zdravstveno varstvo, je naštela.

Na vprašanja, kje v obravnavanem dokumentu se odraža njegova razvojna naravnanost, je finančni minister Klemen Boštjančič odgovoril, da v sredstvih za investicije in znanost. "Sredstva za znanost se bodo v štirih letih podvojila, to je tisto, čemur mi pravimo razvojna naravnanost proračuna," je dejal. Vlada se je sicer po poplavah odločila za linearno znižanje sredstev posameznih proračunskih porabnikov, a kot je dejal minister, so se nato dogovorili, da na področju znanosti sredstev ne bodo zmanjševali.

DZ bo razpravo o predlogu proračuna za leto 2025 nadaljeval v sredo, ko bo imel na dnevnem redu še preostale proračunske dokumente.

Novice Vox populi: Podpora vladi in premierju padla, vse več neopredeljenih

Novice KPK bo preiskovala premierja Roberta Goloba. Ta se je že odzval. #video