Sreda, 18. 10. 2023, 15.19
6 mesecev, 2 tedna
DZ sprejel sklep o začetku postopka za spremembo ustave glede imenovanja sodnikov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,07
Člani Sodnega sveta bi bili izvoljeni za dobo šestih let in ne bi mogli biti ponovno voljeni. Predsednika pa bi člani izvolili izmed sebe za dobo treh let. Sodni svet bi urejal poseben zakon. Fotografija je simbolična.
Poslanci DZ so z 61 glasovi za in 25 glasovi proti sprejeli sklep o začetku postopka za spremembo ustave, ki pristojnost imenovanja sodnikov z DZ prenaša na predsednika republike in spreminja sestavo Sodnega sveta. Potrdili so tudi osnutek ustavnega zakona in stališče ustavne komisije o njem. Komisijo zdaj čaka priprava predloga ustavnega zakona.
Sprejem sklepa o začetku postopka za spremembo ustave je uvod v drugo fazo postopka ustavno-revizijskih sprememb, ki je skupni projekt koalicije in NSi. Zadnja sicer že od vsega začetka svojo podporo umiku imenovanja sodnikov iz parlamenta pogojuje s hkratno spremembo sestave Sodnega sveta. V NSi namreč menijo, da so ključna vprašanja slovenskega sodstva osredotočena v Sodnem svetu, zato so v okviru ustavno-revizijskega postopka zahtevali reformo njegovega delovanja.
Sodnike bi po novem imenoval predsednik(ica) republike
Predlagane spremembe ustave predvidevajo, da sodnikov na predlog Sodnega sveta ne bi več volil DZ, ampak bi jih imenoval predsednik republike.
Sodni svet, ki bi o predlogih za imenovanje sodnikov odločal z dvotretjinsko večino glasov vseh članov, bi namesto sedanjih 11 imel 15 članov. Sedem članov bi izvolil DZ z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih uveljavljenih pravnikov, osem pa izmed sebe sodniki.
Člani Sodnega sveta – izvoljeni le enkrat
Člani Sodnega sveta bi bili izvoljeni za dobo šestih let in ne bi mogli biti ponovno voljeni. Predsednika pa bi člani izvolili izmed sebe za dobo treh let. Sodni svet bi urejal poseben zakon. Ustavna komisija je konec septembra podprla predlog NSi, da bi za sprejetje tega zakona v DZ morali glasovati dve tretjini navzočih poslancev.
Osnutek ustavnega zakona in stališče ustavne komisije je DZ potrdil s 60 glasovi za in 26 glasovi proti.
Logar glasoval drugače kot stranka SDS
Za obrazložitev glasu pred današnjim glasovanjem se je odločil le poslanec SDS Anže Logar, ki je poudaril, da govori v svojem in ne v imenu stranke. Logar je namreč v nasprotju s poslanskimi kolegi v SDS podprl sklep o začetku postopka za spremembo ustave. Kot je poudaril, nima težav s predlogom, da se imenovanje sodnikov iz državnega zbora prenaša na predsednika republike. Meni namreč, da ni pomembno, kdo sodnike potrdi, ampak je pomembno, kdo jih predlaga.
Se pa ne strinja s predlogom sprememb glede odločanja o sestavi Sodnega sveta, ki bi imel po novem 15 članov. Osnutek ustavnega zakona namreč ne predvideva več, da bi DZ izvolil večino predstavnikov Sodnega sveta, temveč le še sedem od 15 predstavnikov, česar pa Logar ne more podpreti, zato je osnutku ustavnega zakona nasprotoval.
