DZ sprejel paket energetske zakonodaje #video

DZ je danes na izredni seji s 63 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon, po katerem bo država za zagotavljanje zanesljive oskrbe z elektriko in plinom družbam HSE, GEN energija in Geoplin zagotovila do skupno 1,6 milijarde evrov poroštva za dostop do likvidnosti za trgovanje z elektriko in nakup plina zunaj EU. Vlada je zakon predlagala, da bi tem podjetjem, ki so trije stebri slovenskega elektroenergetskega in plinskega sistema, zagotovila zanesljiv dostop do kratkoročnih likvidnostnih obratnih sredstev, ki jih potrebujejo za pokrivanje ekstremnih likvidnostnih obremenitev, do katerih prihaja v energetski krizi. 

Soglasno sprejeli paket energetske zakonodaje

Zgoraj omenjeni zakon so sprejeli hkrati z novelo zakona o oskrbi s plini, ki prinaša dodatno zaščito gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev. Zakon so sprejeli s 83 glasovi za in nobenim proti. Novela po pojasnilih infrastrukturnega ministra Bojana Kumra ureja stanje na trgu s plini, do katerega je prišlo zaradi zaostrenih energetskih razmer po celi Evropi in širše.

Poleg tega je DZ s 56 glasovi za in nobenim proti sprejel interventni zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. Ta bo veljal do konca leta 2025 in temelji na štirih stebrih - zagotavljanje normalne oskrbe v primeru krize, skrb za zanesljivost oskrbe, zmanjšanje uvozne odvisnosti in blažitev pritiskov na cene energije.

Zakaj je cena elektrike v Sloveniji med najvišjimi v EU?

V razpravi se je poslanka SDS Eva Irgl spraševala, kako je mogoče, da večino električne energije, kar 80 odstotkov, v Sloveniji proizvedemo sami, imamo pa drugo najvišjo ceno megavatne ure med vsemi evropskimi državami. Ob tem je izpostavila, da si želi, da bi imeli redno sejo DZ in da bi predsednik vlade odgovarjal na določena vprašanja. 

Po njenih besedah na današnji dan cena megavatne ure v Sloveniji znaša 383,93 evra. Slovenija ima izmed izbranih petih držav EU najdražjo električno energijo. V Avstriji je cena megavatne ure 362 evrov, v Nemčiji 345 evrov, v Franciji 348 evrov in Španiji 160 evrov na megavatno uro. "Te številke postanejo še bolj problematične, ko pogledamo, kakšen je standard v teh državah v primerjavi s slovenskim standardom in kakšna je povprečna bruto plača v Sloveniji in v drugih naštetih državah. Povprečna bruto plača v Sloveniji znaša 1.927 evrov, v Španiji 2.648 evrov, da ne govorim o Avstriji, kjer je povprečna bruto plača 4.540 evrov. Cene električne energije pa so najvišje prav v Sloveniji, kljub standardu, ki je precej nižji od preostalih omenjenih držav," je pojasnila Irglova. 

Poslanka je v nadaljevanju opozorila še na možen konflikt interesov pri glasovanju o predlogu zakona o poroštvu. "Zakon o poroštvu je bil predlagan na vladi in zanima me, ali se je predsednik vlade izločil iz glasovanja o tem, glede na to, da je bil pred tem predsednik uprave GEN-I. To so zelo pomembne stvari, hodimo po tankem robu, lahko celo konfliktu interesov," je dejala Irglova in državnega sekretarja pozvala, da odgovori na zastavljena vprašanja. Zanimalo jo je tudi, ali bodo o predlogu zakona glasovali poslanci, ki so bili v preteklosti zaposleni na GEN-I, a jo je podpredsednica DZ Nataša Sukič opomnila, da se v to ne bodo spuščali. 

Novice Bruselj o možnih ukrepih na trgu elektrike

Novice "Elektrika je bila zelo dolgo zelo poceni"

Novice Kako prihraniti pri električni energiji?

Novice Protidraginjski zakoni čez prvo sito. To je ostalo od idej.