Ponedeljek, 12. 9. 2022, 17.52
2 leti, 2 meseca
Protidraginjski zakoni čez prvo sito. To je ostalo od idej.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,07
15
Koliko bodo vsi ukrepi stali državo in davkoplačevalce - o tem poslanci danes niso razpravljali, saj da gre za "tehnične zakone".
Odbor DZ za infrastrukturo je na današnji nujni seji prikimal predlogu zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo in predlogu novele zakona o oskrbi s plini. Odbor DZ za finance pa je medtem potrdil predlog zakona o poroštvu države za energetska podjetja, med katera spada tudi GEN-I, ki ga je do lanskega leta vodil zdajšnji predsednik vlade Robert Golob.
Predlog novele zakona o oskrbi s plini po pojasnilih državne sekretarke na infrastrukturnem ministrstvu Tine Seršen med drugim prinaša dva nova instituta. Prvi je nadomestna oskrba, ki v primeru, da se dobavitelj odloči za prenehanje delovanja ali da se ga iz različnih razlogov izloči iz bilančne sheme, odjemalcem jamči varnost, kar zadeva dostop do plina, ogrevanja. Drugi pa je osnovna oskrba, s katero se vsem odjemalcem omogoča, da si lahko plin zagotovijo po gospodinjski osnovni oskrbi, dobavitelji pa morajo cenike objaviti.
Odbor DZ za finance je potrdil predlog zakona o poroštvu države za energetska podjetja. Zakon, ki bo z namenom zagotavljanja zanesljive oskrbe odjemalcev električne energije in zemeljskega plina omogočil trem družbam dostop do dodatne likvidnosti in nakup dodatnih količin plina izven trga EU, bo DZ potrjeval na izredni seji v torek.
Predlog zakona o poroštvu države za obveznosti kreditov, najetih za zagotavljanje likvidnosti na organiziranih trgih električne energije ter emisijskih kuponov in obveznosti iz nakupa dodatnih količin zemeljskega plina zunaj trga EU predvideva poroštva za tri energetske družbe. To so GEN energija, Holding Slovenske elektrarne (HSE) in Geoplin.
Gre za podjetja, ki so ključnega pomena za zagotavljanje nemotene oskrbe končnih odjemalcev v Sloveniji, tako gospodinjskih kot poslovnih. Z obravnavanim zakonom naj bi jim zagotovili zanesljiv dostop do kratkoročnih likvidnostnih obratnih sredstev, ki jih potrebujejo za pokrivanje ekstremnih likvidnostnih obremenitev, ki se pojavljajo v aktualni energetski krizi.
Po predlogu zakona bodo vsa tri podjetja v državni lasti upravičena do poroštva v višini 80 odstotkov obveznosti iz naslova najetih posojil za cenovno ščitenje poslov z električno energijo in nakupa zemeljskega plina, vendar HSE do skupne višine 800 milijonov evrov glavnic, GEN energija in z njo povezana družba GEN-I ter Geoplin pa do skupne višine 400 milijonov evrov glavnic.
Kot je poudarila Seršenova, zakonski predlog prinaša tudi obveznost vzpostavitve enotnega informacijskega sistema, namenjenega izmenjavi podatkov na trgu s plinom med družbo Plinovodi kot sistemskim operaterjem in dobavitelji plina.
"Sprejem zakona je nujen glede na trenutne razmere. Upam in verjamem, da si zasluži široko podporo v okviru zakonodajne obravnave," je pozvala k podpori.
Ideje NSi brez podpore
V NSi so jo napovedali, a le v primeru, da bi podprli njihovo dopolnilo, s katerim bi ukrep regulirane cene plina zagotovili tudi za javne izobraževalne in zdravstvene zavode. "Vlada naj da jasna zagotovila, da se bo uvedlo ukrepe tudi za javne zavode, ki porabijo več energije, torej, da imajo priključno moč nad 86 kilovatov," je dejal Janez Žakelj.
"Glede javnih zavodov bi opozorila, da smo vezani na evropsko zakonodajo, ki določa, kdo so zaščiteni odjemalci in kdo ne. To moramo spoštovati," je dejala Seršenova. Prav tako po njenih pojasnilih cene niso stvar tega zakona, ampak jih ureja vladna uredba. "Razumemo skrbi, aktivno delujemo na tem področju. Pred začetkom kurilne sezone bomo naslovili tudi to vprašanje," je zagotovila.
O cenah ne bi
Po oceni Zvoneta Černača (SDS) bi lahko vlada zakon v DZ pripeljala bistveno hitreje. "Glede na to, da smo imeli od nastopa te vlade 14 ali 15 izrednih sej DZ z obravnavo večinoma nepomembnih zadev, bi na katero od teh sej z lahkoto uvrstili tudi to področje," je dejal. Predlog novele zakona o oskrbi s plini je sicer po Černačevih besedah tehnične narave.
Je pa opozicijski poslanec ob razpravi izrazil željo, da bi ministrstvo predstavilo oceno stanja oziroma kaj pričakovati v zimskih mesecih glede dobave zemeljskega plina. "S katerih trgov bo nadomeščen izpad, po kakšni ceni in kaj bo to pomenilo za odjemalce v gospodarstvu in gospodinjstvih," je dejal.
"Sami ste pravilno ugotovili, da je zakon tehničen, ne vem, kaj bi v tem primeru želeli utemeljevati s cenami," je odvrnil Tomaž Lah (Svoboda) in dodal, da so se o teh pogovarjali na drugih sejah, ko so razpravljali o nižanju DDV na energente.
Štirje stebri
Člani odbora so zeleno luč prižgali tudi predlogu interventnega zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo. Ta bo podlaga, da bo lahko vlada v primeru dejanskih ali predvidenih motenj pri oskrbi z električno energijo in plinom razglasila višjo ali nižjo stopnjo tveganja pri oskrbi z energijo.
Zakon temelji na štirih stebrih: olajšano uporabljanje vseh zmogljivosti v državi za zagotavljanje normalne oskrbe v primeru krize, skrb za zanesljivost oskrbe, zmanjšanje uvozne odvisnosti in blažitev pritiskov na cene energije. Vlada bo z njim dobila tudi podlago, da bo lahko z uredbami določila temperaturo ogrevanja oziroma hlajenja v javnih stavbah ter predpisala omejitve osvetljevanja stavb, prostorov ali površin.
15