Petek, 31. 5. 2013, 12.00
5 let, 8 mesecev
DZ razglasil sprejete ustavne spremembe
Odlok o razglasitvi ustavnega zakona o spremembah 90., 97. in 99. člena ustave so poslanke in poslanci na današnji izredni seji sprejeli s 74 glasovi za in nobenim proti.
Z ustavo so odslej določene tudi vsebine, o katerih referendum ni mogoč. Tako se na referendumu ne bo smelo odločati o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna; o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč; o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb; in o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic oziroma drugo neustavnost.
Spremembe uvajajo tudi model t. i. zavrnitvenega referenduma, po katerem je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Prav tako po predlogu DZ ne bi bil več vezan na izid referenduma in bi lahko takoj po zavrnitvi predlagal boljši zakon.
Poudarjali so, da se pravic ljudi ne zmanjšujejo, omejujejo pa se zlorabe, ko se je zakonodajni referendum v preteklosti uporabljal za politične blokade. Referendum tako odtegujejo zgolj politiki, s kvorumom pa mu dajejo večjo legitimnost.
Jože Tanko (SDS) je izpostavil, da je premierka Alenka Bratušek spremenila stališče že po enem obisku Bruslja. Ob tem je ugotavljal, da njihov "program 10+100" postaja vse bolj čvrsta podlaga tudi za delo sedanje vlade, zato je knjižico s programom tudi podaril premierki.
Po Tankovih besedah bo treba sprejeti še nekatere ustavne spremembe, predvsem na področju pravosodja. Medtem je Katarina Hočevar (DL) obžalovala, da ni uspešnega zaključka doživela njihova pobuda za spremembo ustave, s katero bi ukinili DS. "Bolj kot lansko leto je letos še toliko bolj jasno, da bi ta dva milijona evrov, ki jih namenjamo tej instituciji, krvavo potrebovali na drugih področjih," je dejala.
Ljudmila Novak (NSi) je opozorila, da bo sprejetim ustavnim spremembam morala slediti tudi sprememba zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Pojasnila je, da so že vložili predlog za spremembo tega zakona, in napovedala, da se bodo zavzemali za zaostritev vstopnega praga za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.
Fiskalno pravilo določa, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku. Uveljavilo se bo z letom 2015, podrobnosti načina uravnoteženja javnih financ bo opredelil izvedbeni zakon.
Pod proračuni države so mišljeni državni proračun, zdravstvena in pokojninska blagajna, proračuni lokalnih skupnosti ter neposredni uporabniki državnega in lokalnih proračunov, ki se več kot 50-odstotno financirajo iz javnofinančnih sredstev. Od tega načela se lahko začasno odstopi samo v izjemnih okoliščinah, merila bo določal izvedbeni zakon. Slovenija ima glede na evropski fiskalni pakt čas, da sprejme vse pravne podlage, do konca leta.