Petek, 21. 4. 2023, 6.16
1 leto, 7 mesecev
DZ potrjuje proračunske načrte do leta 2026
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,12
1
"Po štirih letih odsotnosti se vračajo fiskalna pravila, zato bo smer fiskalne politike zaznamovalo postopno zniževanje javnofinančnega primanjkljaja, proti referenčni vrednosti 60 odstotkov BDP, ki bo hkrati omogočalo ustrezno podporo gospodarski rasti," je povedala Saša Jazbec, državna sekretarka na finančnem ministrstvu.
DZ je potrdil odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za prihodnje triletno obdobje, ki določa postopno zniževanje javnofinančnega primanjkljaja. Na tej podlagi bo vlada pripravila predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti, česar se bo po besedah Saše Jazbec s finančnega ministrstva lotila v kratkem. Po štirih letih se vračajo fiskalna pravila.
Leto 2022 so slovenske javne finance sklenile s primanjkljajem v višini 1,78 milijarde evrov, kar predstavlja tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), za letos na finančnem ministrstvu predvidevajo njegov skok na 2,62 milijarde evrov oz. štiri odstotke BDP.
Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec je spomnila, da prihodnje leto ne bodo več veljale izjemne okoliščine, ki so v času epidemije covid-19 omogočale odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti prihodkov in izdatkov. "Po štirih letih odsotnosti se vračajo fiskalna pravila, zato bo smer fiskalne politike zaznamovalo postopno zniževanje javnofinančnega primanjkljaja, proti referenčni vrednosti 60 odstotkov BDP, ki bo hkrati omogočalo ustrezno podporo gospodarski rasti," je povedala.
Nižanje javnofinančnega primanjkljaja
Za leto 2024 je tako javnofinančni primanjkljaj s sprejetim odlokom o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2024–2026 določen pri 2,8 odstotka BDP, leta 2025 naj bi se znižal na 2,2 odstotka BDP in leta 2026 na 1,3 odstotka BDP.
"Rast izdatkov bo počasnejša od rasti nominalnega potencialnega BDP, sočasno pa se ohranja visok delež javnih investicij, financiran pretežno iz evropskih sredstev, ob zagotavljanju ustrezne lastne udeležbe," je povedala državna sekretarka.
Za državni proračun je za leto 2024 predviden primanjkljaj v višini 2,8 odstotka BDP, za leto 2025 v višini 1,6 odstotka BDP in za leto 2026 v višini 1,2 odstotka BDP. Najvišji dovoljeni obseg izdatkov državnega proračuna v vsakem od prihodnjih treh let presega 15 milijard evrov.
Občine sprva uravnoteženo, nato rahel presežek
Občine naj bi v letu 2024 poslovale uravnoteženo, v letih 2025 in 2026 pa beležile 0,1 odstotka BDP presežka.
Za pokojninsko in zdravstveno blagajno pa odlok za razliko od prejšnjih let določa le zgornjo mejo izdatkov. Obe morata namreč imeti izravnan saldo.
Vlada načrtuje tudi nadaljnje postopno zniževanje dolga države proti referenčni vrednosti 60 odstotkov BDP. Do leta 2026 naj bi se predvidoma znižal na 63,5 odstotka BDP, potem ko se je konec leta 2022 glede na zadnje podatke statističnega urada ustavil pri 41,24 milijarde evrov oz. 69,9 odstotka BDP.
Potreba po konsolidaciji javnih financ
DZ je odlok sprejel z 49 glasovi poslancev Svobode, SD in Levice. "Po velikih javnofinančnih izdatkih, ki so jih zahtevali intervencije zaradi epidemije, draginje in vojne v Ukrajini, vstopamo v obdobje, ko bo treba znova konsolidirati javne finance," je dejal Soniboj Knežak (SD) ter odlok označil za prvi korak v tej smeri. Monika Pekošak (Svoboda) pa je povedala, da bodo javnofinančno konsolidacijo izvajali postopno, saj bo le tako mogoče ohranjati gospodarsko rast in zadosten obseg investicij.
Poslance Levice sicer odlok nekoliko skrbi. "Ob ponovni uvedbi fiskalnega pravila in hkratni astronomski porabi denarja za orožje to lahko za naslednja leta pomeni le eno – varčevanje," je posvaril Milan Jakopovič.
Poslanec SDS Dejan Kaloh je odloku odrekel podporo z besedami, da je vlada ob predvidenem postopnem zniževanju primanjkljaja zelo skopo opredelila, kako bo to dosegla. "Ob tem pa ne moremo mimo dejstva, da so ukrepi vlade prepočasni, ne sledijo potrebam ljudi, predlogi reform pa so nedorečeni oziroma jih sploh ni," je bil kritičen.
Proti odloku so glasovali tudi poslanci NSi, saj kot je dejal Jožef Horvat, bi glede na umirjanje razmer po covidni in energetski krizi lahko pričakovali nekoliko bolj ambiciozno umiritev rasti javnih izdatkov v prihodnjih letih. To bi po njegovih besedah omogočilo tudi resno znižanje davčne obremenitve dela.
1