Četrtek, 20. 4. 2023, 6.45
1 leto, 7 mesecev
"Če se ne bo zgodilo kaj izjemnega, letos ni predviden noben nov rebalans" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,61
24
Vlada je danes sprejela predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna in ga poslala v potrditev v DZ. Po seji vlade sta odločitve, sprejete na današnji seji, predstavila minister za finance Klemen Boštjančič in ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan.
Finančni minister Klemen Boštjančič je v izjavi po seji vlade povedal, da so na današnji seji potrdili predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, ki sledi reorganizaciji vlade. Načrtovani primanjkljaj so znižali za 376 milijonov evrov na približno 2,9 milijarde evrov oziroma 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Zaradi nemotenega izvrševanja proračuna so danes na vladi sprejeli tudi predlog novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2023 in 2024. Novela določa tudi obseg dopustnega zadolževanja države za letošnje leto, in sicer se to z dozdajšnjih približno petih milijard evrov znižuje na približno 4,2 milijarde evrov.
Minister @mfinance_gov_si Klemen Boštjančič: Na današnji seji vlade smo potrdili predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, ki sledi reorganizaciji vlade. Načrtovani primanjkljaj smo znižali za 376 milijonov evrov na približno 2,9 milijarde evrov oziroma 4,5 odstotka BDP. pic.twitter.com/VuD85Fu8ff
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) April 20, 2023
Na novinarsko vprašanje, ali je letos predviden še kakšen rebalans, je finančni minister odgovoril, da letos ni predviden noben nov rebalans, razen če se ne bo zgodilo kaj izjemnega.
Boštjančič: Še vedno imam podporo Roberta Goloba
Minister je še povedal, da se na ministrstvu za finance še naprej posvečajo spremembam davčne zakonodaje, a dodal, da je do končne različice sprememb še daleč. "Verjamem, da bomo prišli do davčnih sprememb, ki bodo imele veliko podporo," je dejal Boštjančič.
Minister je tudi odgovarjal na vprašanja, ali še ima popolno zaupanje predsednika vlade Roberta Goloba. "Moj odnos s predsednikom vlade je še vedno zelo dober in odkrit. Če ne bi bilo zaupanja predsednika vlade, verjetno jaz tukaj ne bi stal. Vse preostalo so špekulacije medijev," je poudaril Boštjančič.
Proračun za leto 2023 je DZ sprejel novembra lani, ko je ob nekaj manj kot 13,5 milijarde evrov pričakovanih prihodkov določil porabo v rekordni višini skoraj 16,7 milijarde evrov. Nato je vlada ugotovila, da bo zaradi uspešnega boja z energetsko draginjo potrebnih manj sredstev za njeno blažitev. Konec marca je tako letošnje izdatke proračuna določila pri približno 16,1 milijarde evrov.
Znižanje načrtovanih izdatkov omogoča tudi zmanjšanje potreb po financiranju ukrepov, povezanih s covid-19, in za polnjenje sklada za odpravo posledic naravnih nesreč. Hkrati črpanje evropskih sredstev iz novega finančnega okvira 2021-2027 ne bo potekalo tako hitro, kot je vlada načrtovala jeseni. Proračunski izdatki na tej podlagi bodo letos zato nižji.
Rebalans je sicer potreben zaradi nove organizacije vlade. Ta se je po osmih mesecih od nastopa mandata reorganizirala konec januarja, ko so se več ministrstvom spremenila delovna področja, pridružila pa so se jim še tri nova. Vlado tako od 24. januarja sestavlja 20 ministrstev. Z rebalansom bodo tudi novi državni organi dobili svoje finančne načrte.
Vlada je imela danes na dnevnem redu tudi predlog novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, katere poglavitni cilj je uskladitev z evropsko direktivo.
Precej zajeten predlog pa vsebuje še več rešitev, med drugim odpravo nekaterih neskladnosti z ustavo, zaostritev obveznosti poslovodstva ob nastopu insolventnosti, izboljšanje poplačila upnikov in položaja delavcev v stečajnih postopkih ter ukinitev postopka poenostavljene prisilne poravnave. To novelo je predstavila ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan.
24