SiolNET. Novice Slovenija
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

DZ "pokopal" vladni in opozicijski zakon

1

termometer

Poslanci so se seznanili s koncem postopka sprememb zakonov o sistemu plač v javnem sektorju, ki bi oklestil plačne dodatke visoko izobraženih, in o Slovenskem državnem holdingu, ki ga je vložila PS.

Novelo zakona o SDH-ju je opozicijska PS vložila, ko še ni bilo jasno, da bo predsedniku vlade Janezu Janši izglasovana nezaupnica. Poslanec Alojz Potočnik (PS) je danes ponovil, da so želeli sprejeti rešitve, po katerih bi bil SDH zavezan posredovanju informacij javnega značaja, nadzoru računskega sodišča, pravilom javnega naročanja in bolj uravnoteženi sestavi nadzornega sveta. Ogroženo upravljanje z državnimi naložbami Patricija Šulin (SDS) je opozorila, da bi bilo v nasprotju z evropskimi predpisi, če bi bile tudi vse odvisne družbe podvržene zakonu o javnem naročanju. V SDS so na matičnem odboru, ki novele ni potrdil in se zato zakonodajni postopek končuje, opozorili tudi na neprimerne rešitve glede odločanja nadzornega odbora. Glede obveznosti po razkritju informacij javnega značaja je menila, da je rešitev neprimerna in nepotrebna, saj bi vsaka dodatna obveznost razkrivanja podatkov lahko pomenila "nevarnost za neuspešno dokončanje določenih postopkov upravljanja z naložbami". Volilni plen zmagovalcev Matevž Frangež (SD) je dejal, da je državno premoženje razvojni potencial Slovenije, ne pa "volilni plen vsakokratnih zmagovalcev volitev". Z nepremišljenimi potezami bi ta potencial lahko ogrozili. Dodal je, da bi morali politiko umakniti iz upravljanja gospodarskih družb in državno premoženje upravljati v skladu s strokovnimi merili in smernicami OECD-ja. Zakaj ni več goreče želje? Roman Žveglič (SLS) je ponovil, da so v njegovi stranki nasprotovali popravkom zakona. "Verjamem, da danes, ko je politična situacija drugačna kot ob vložitvi zakonskega predloga, ni več takšne goreče želje po menjavi sestave nadzornega sveta holdinga, še posebej, da bi v njem več moči dajali opoziciji, ali še več, da bi zahtevali, da se mora za nekatere odločitve doseči popolno soglasje nadzornikov, kar je resnično utopično pričakovati." Dejal pa je, da v SLS podpirajo rešitev, da bi računsko sodišče nadziralo SDH, ki bi moral po mnenju Žvegliča čim prej začeti delovati.

Zakaj popravkov ni pripravila vlada? Marija Plevčak (DeSUS) je prepričana, da je novela prinesla izboljšave, in opozorila na neuresničen dogovor dozdajšnjih koalicijskih partnerjev, da bi pripravili popravke zakona. V DeSUS podpirajo rešitve glede računskega sodišča, informacij javnega značaja in javnega naročanja.

Kdo uprizarja demagogijo? Jožef Horvat (NSi) je dejal, da novela še ni zaživela, pa so bile že vložene spremembe, čeprav so politiki "najbrž enotni", da zdajšnji način upravljanja ni bil ustrezen, predvsem pa je bil neučinkovit. Opozicija pa je z besedami o razprodaji premoženja uprizarjala demagogijo, je še dejal poslanec Nove Slovenije.

Novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju bi javnim uslužbencem ukinila dodatke za specializacijo, magisterij in doktorat, če ti niso zahtevani v opisu delovnega mesta.

Krivice brez posvetov Matjaž Zanoškar (PS) je ocenil, da je bil predlog krivičen do visoko izobraženih, polega tega je šlo za grob poseg in kršitev kolektivne pogodbe, saj se vlada sploh ni posvetovala z zaposlenimi in sindikati.

Ogroženih je 150 delovnih mest Sonja Ramšak (SDS) je obžalovala, da vladni zakon ni prejel zadostne podpore, saj je šlo za odziv na zaostren javnofinančni položaj. Če bi bil zakon sprejet, bi se lahko izognili zmanjšanju od 100 do 150 delovnih mest.

Narod naj bo manj izobražen Mirko Brulc (SD) je dejal, da so si mnogi javni uslužbenci nadstandardno izobrazbo pridobili ob delu, na lastne stroške in ob odpovedovanju. "Spet smo priča pravilu obstoječe vlade, čim manj izobražen je narod, tem boljše." Dejal je, da so omenjeni dodatki majhni, 47 evrov bruto mesečno za specializacijo, 73 evrov za magisterij in 119 evrov za doktorat.

Zakaj ne bi privarčevali 5,5 milijona evrov? V DL so zavrnitev novele obžalovali. Država bi morala namreč nagrajevati učinkovito delo in ne zgolj formalne izobrazbe, je dejala Katarina Hočevar. Janez Ribič (SLS) je opozoril, da bi z zakonom privarčevali 5,5 milijona evrov, zato so ga načelno podprli.

Ignoranca vlade Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) je opozorila na ignoranco vlade, ki se sploh ni usklajevala s sindikati, medtem ko je Jožef Horvat (NSi) ocenil, da je zakonski poseg v dodatke sorazmeren s posegi v plačni sistem in v socialne prejemke.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin