Ponedeljek, 5. 8. 2019, 19.11
5 let, 9 mesecev
Državnim funkcionarjem bi plače zvišali tudi za 20 odstotkov #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,20
28
Medtem ko zdravnik specialist v izolski bolnišnici zasluži 14 tisoč evrov bruto na mesec, minister za zdravje Aleš Šabeder zasluži skoraj trikrat manj oziroma dobrih pet tisoč evrov bruto. Zaradi tovrstnih anomalij, ki jih prinaša enotni plačni sistem v javni upravi, računsko sodišče predlaga spremembo zakonodaje, ki bi funkcionarjem plače povišala tudi za 20 odstotkov.
"Na dolgi rok se nam bo zgodila negativna selekcija. Treba je vedeti, da vsi funkcionarji, ki jih je pri nas prek tisoč, niso politiki. Ostali so strokovnjaki, potrebujemo pa tudi profesionalce, ki imajo izkušnje iz gospodarstva. Če imamo plačni sistem, kjer posameznik zasluži več kot tisti, ki ga vodi, to zagotovo ni normalno," poudarja predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.
Predlagani dvig plač funkcionarjev razdvaja tako stroko kot javnost. Predsednik republike Borut Pahor mesečno prejema 5.974 evrov bruto, predsednik vlade Marjan Šarec 5.653 evrov bruto, minister za finance Andrej Bertoncelj pa 5.795 evrov bruto.
Morebitnemu dvigu plač funkcionarjev še posebej nasprotujejo upokojenci in prejemniki minimalne plače. Menijo, da je nedopustno, da bi tisti, ki imajo že tako dovolj denarja, dobili še več, so poročali v oddaji Danes na Planetu.
Pahor izjavil, da s tremi tisočaki na mesec težko preživi
V javnosti namreč še vedno odzvanja Pahorjeva izjava iz leta 2010, ko je povedal, da s tremi tisočaki na mesec težko preživi: "S svojo plačo ne morem preživeti." Z novimi spremembami se mu obeta, da bo njegovo preživetje znosnejše.
Medtem ko so ljudje na ulici ogorčeni, minister za javno upravo Rudi Medved poudarja, da je korektiv potreben. Zaradi takšnih anomalij kot na primer, da je višji častnik pilot na ministrstvu za obrambo dobil 14.318 bruto, minister za obrambo Karl Erjavec pa trikrat manj, so poročali na Planetu.
Predsednik republike Borut Pahor je leta 2010 izjavil, da s tri tisoč evri na mesec komaj preživi.
Najbolj sicer bode v oči plača predsednika vlade. "Ko primerjamo plače funkcionarjev v tej državi, na primer plačo predsednika vlade s plačami vodilnih v javnih podjetjih, slednje za nekajkrat presegajo plačo predsednika vlade, ki vodi največje podjetje, to je državo," pravi Medved.
Materam samohranilkam bi jeseni odvzeli sto evrov
To drži. Vodilni v Slovenskem državnem holdingu (SDH) imajo trikrat višje plače kot predsednik vlade, čeprav je ustanovitelj holdinga vlada. Usklajevanja med sindikati in ministrstvom za javno upravo že potekajo. Ministri ne bi smeli imeti enake plače, meni predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk.
Največjo odgovornost nosi minister za finance, ki odloča, kdo bo jeseni od proračunske pogače dobil največ. Sprejema torej strateške odločitve, med njimi tudi take, ki zarežejo med socialno najšibkejše: "Septembra se pripravlja ukrep, ki želi matere samohranilke s tem, ko jim odvzame dodatek za delovno aktivnost, prikrajšati za sto evrov." Spet se torej varčuje pri tistih, ki imajo najmanj, daje pa prednost tistim, ki imajo že zdaj dovolj in bodo z novo spremembo imeli še več, so še poročali na Planetu.
"V prispevku z naslovom 'Državnim funkcionarjem bi plače zvišali za 20 odstotkov', objavljenem 5. avgusta 2019, je izpostavljena primerjava plač državnih funkcionarjev ter ocena ali je dvig plač funkcionarjem primeren ali ne. Na nesorazmerja plač funkcionarjev je pred kratkim opozorilo tudi Računsko sodišče RS. Avtorica v prispevku med drugim zelo na kratko, a netočno, nekoliko vzeto iz konteksta, povzame pogovor z ministrom za javno upravo Rudijem Medvedom ter njegovo stališče glede morebitnega zvišanja omenjenih plač. Minister Rudi Medved je novinarki na vprašanje ali bodo tovrstni ukrepi vplivali na zmanjšanje korupcije v državi pojasnil, da nima podatka ali so funkcionarji na nekih položajih koruptivni ali ne ter dodal da, »če pa bi bil nekdo koruptiven, dvig plače za 300, 400 ali 500 EUR, ga od tega ne bi odvrnil«.
Ob tem je minister dodal: »Ko pa primerjamo plače funkcionarjev v tej državi, denimo predsednika vlade s plačami vodilnih v državnih podjetjih, ki pa za nekajkrat presegajo recimo plačo predsednika vlade, ki vodi največje podjetje v državi, to je državo Slovenijo, da pa tukaj v preteklosti nismo ravnali prav. Javnost je sedaj tista, ki budno spremlja, kaj se dogaja na področju plač funkcionarjev in tudi ustrezno reagira,…., ljudje seveda zvišanju plač funkcionarjem niso naklonjeni. To je neka ostalina preteklosti, ko se je funkcionarje umestilo v plačne razrede v kakršnih zdaj so in smo nekako ujetniki, po eni strani samega plačnega sistema po eni strani, po drugi strani pa javnega mnenja.«
Iz izjave jasno izhaja, da minister ni izpostavil, da je najbolj sporna plača predsednika vlade ter da je korektiv nujno potreben, kot je pogovor povzet v prispevku.
Minister je v pogovoru za prispevek tudi pojasnil, da želimo na Ministrstvu za javno upravo sistem plač v javnem sektorju urediti celovito, pri tem namreč ne gre za avtomatsko zviševanje plač, temveč za dialog s sindikati o sistemu plač v javnem sektorju in ob robu tega poteka tudi dialog o nekaterih nesorazmerjih, na katere opozarjajo funkcionarji v državi. Na ta nesorazmerja je opozoril večkrat tudi predsednik Računskega sodišča RS. Minister je še izpostavil, da je koalicija o tej problematiki razpravljala nekajkrat in je bilo njeno stališče, da dvig plač funkcionarjem ta hip ni prioriteta.
28