Sreda, 29. 6. 2022, 10.39
2 leti, 6 mesecev
Državni zbor odločil, ali bo plačevanje prispevka RTV ukinjeno
DZ je predlog SDS za razpis posvetovalnega referenduma o predlaganih spremembah zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki so jih prav tako vložili v največji opozicijski stranki in po katerih prispevek RTV ne bi bil več obvezen, zavrnil. Za predlog je glasovalo 28 poslancev, proti pa 54. So pa poslanci v nadaljevanju z 49 glasovi za in 20 proti sprejeli novelo zakona o nalezljivih boleznih, ki po navedbah predlagateljev odpravlja ugotovljeno neustavnost. Prav tako uvaja institut parlamentarnega nadzora vladnih ukrepov za obvladovanje epidemije.
Po navedbah predlagateljev je nacionalna televizija v zadnjih desetih letih izgubila med 200 in 250 tisoč gledalcev. Želijo, da bi se gledalci in poslušalci sami odločili, ali bodo plačevali prispevek RTV in v kakšni višini. V Sloveniji je prispevek v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami višji, učinkovitost javnega zavoda pa manjša, menijo. Vprašanje na posvetovalnem referendumu bi se glasilo: Ali ste za to, da se odpravi obvezno plačevanje prispevka RTV?
Pravica do javnega obveščanja bi bila okrnjena
Za predlog referenduma so se zavzeli tudi v NSi.
Ministrstvo za kulturo je medtem posvarilo, da bi predlog sprememb pomembno posegel v finančni položaj RTVS, zaradi česar bi bila pravica do javnega obveščanja zelo okrnjena. Javni zavod namreč ne bi mogel več uresničevati javnega interesa. Predlagatelji želijo spraviti javni zavod v finančno krizo in propad, meni vlada, ki predlog za razpis referenduma vidi kot nedopusten.
Sprejeta novela zakona o nalezljivih boleznih
Poslanci so v nadaljevanju z 49 glasovi za in 20 glasovi proti sprejeli novelo zakona o nalezljivih boleznih, ki po navedbah predlagateljev odpravlja ugotovljeno neustavnost. Prav tako uvaja institut parlamentarnega nadzora vladnih ukrepov za obvladovanje epidemije. Novelo so podprli v koaliciji, proti so glasovali v SDS, v NSi pa so se glasovanja vzdržali.
Novela strožje kot doslej omejuje vlado pri vseh tistih ukrepih, ki bi lahko posegali v osnovne pravice posameznika. Poleg tega uvaja institut parlamentarnega nadzora vladnih ukrepov. DZ se bo sprva seznanjal z morebitnimi vladnimi epidemičnimi ukrepi, pri podaljševanju ukrepov nad 30, 60 ali 90 dni pa bo o njih tudi glasoval.
Novela ne uvaja obveznega cepljenja proti covidu-19, prav tako ne predvideva dodatnega zapiranja šol in ne nalaga obveznega nošenja mask v šolah. Ne uvaja niti novih prekrškovnih postopkov ali glob, ampak nekatere celo črta, navajajo predlagatelji.
Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih so pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije, v zakonodajni postopek pa vložili koalicijski poslanci s prvopodpisano Janjo Sluga (Svoboda).
Svojih podpisov sicer niso prispevali poslanci SD Meira Hot, Bojana Muršič in Damijan Zrim. Kot je za STA tedaj pojasnila Hotova, se sicer s samo vsebino predloga novele zakona načeloma strinjajo, a menijo, da bi bila primernejša obravnava po rednem postopku. Podobno so opozorili tudi v nekaterih nevladnih organizacijah in iniciativah.
Pred DZ se je v času glasovanja zbralo tudi nekaj deset protestnikov, nezadovoljnih z načinom sprejemanja novele.
Poslanka NSi Iva Dimic je v izjavi po končanem glasovanju v DZ dejala, da NSi ne bo ovirala aktualne vlade pri soočanju in upravljanju z epidemijo covida-19, zato predlogu novele niso nasprotovali. Mandat prejšnje vlade, v kateri je sodelovala tudi NSi, je skoraj v celoti zaznamoval boj z epidemijo, je spomnila poslanka. Pri tem je obžalovala, da so se ves čas ukvarjali z "destruktivno" opozicijo, ki ni bila pripravljena podpreti nobenega zakonskega predloga. Epidemijo bi po njenem mnenju lažje obvladali, če bi politika pokazala več enotnosti in modrosti.
Kot je poudarila, virus nima politične barve in NSi svoje politike ne bo gradila na tem, da se igra z zdravjem in življenjem ljudi. Nove vlade pri soočanju z epidemijo ne bodo spotikali in ji ne bodo nagajali, saj v polnosti prevzema odgovornost za vse ukrepe, je navedla.
Sprejeta novela po njenih besedah predstavlja pravno podlago za vodenje epidemije nalezljive bolezni, in sicer tako v primeru covida-19 kot morebitnih drugih epidemij v prihodnosti. Glede na to bi morala biti novela kakovostno pripravljena in bi morala upoštevati tako priporočila epidemiološke stroke kot tudi ustavnopravni vidik, kar pa v NSi ne morejo trditi.
30