SiolNET. Novice Slovenija
4,41

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Da bo politika depolitizirala zavod, je malce nerodno. Če ne celo naivno." #intervju

4,41

termometer

"Nikoli nisem in nikoli ne bom posegal v pristojnosti novinarjev in urednikov. Tako da je odgovor ne, vsebin na RTV Slovenija ne cenzuriram. Če bi jih, bi mediji zagotovo vedeli za takšne konkretne primere, ki pa jih ni," trdi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough. Z njim smo se o razmerah na RTV Slovenija, o cenzuri, depolitizaciji televizije in še marsičem pogovarjali pretekli četrtek, intervju je bil objavljen v soboto. Danes (v ponedeljek 27. junija) pa smo na besede generalnega direktorja RTV prejeli odziv Sindikata novinarjev Slovenije, ki ga v celoti objavljamo na koncu intervjuja.

Ta teden smo spremljali izredno sejo parlamentarnega odbora za kulturo o RTV Slovenija. Pogosto je bilo mogoče predvsem od predstavnikov sindikatov slišati, da sistematično uničujete RTV Slovenija. Kaj se pravzaprav dogaja na RTV?

Nikakor se s to oceno ne morem strinjati. Res je, da RTV Slovenija deluje v zaostrenih razmerah že kar nekaj časa. Finančni položaj je precej slab že kar nekaj let, če ne že več kot desetletje. Akutno pa se to vidi v bilancah zavoda od leta 2017, ko je zavod vsako leto samo povečal izgubo. Edina izjema je leto 2020, saj je zaradi izrednih razmer večje število programskih dogodkov odpadlo. Vse to, kar se dogaja danes, je posledica predvsem tega, da delujemo v zelo težkih finančnih razmerah. Tudi zato smo dali na vlado pobudo za uskladitev RTV prispevka z inflacijo, a šele po tem, ko smo se lotili velikega kadrovskega projekta, to je racionalizacije poslovanja s predčasnimi prostovoljnimi odhodi zaposlenih. Takega projekta še ni izpeljalo nobeno vodstvo, prineslo pa je že visok finančni učinek, a žal še vedno prenizek, da bi povsem rešilo finančne težave zavoda. Je pa nujno poudariti, da finančno sliko slabša tudi nespoštovanje stavkovnega sporazuma iz leta 2018 s strani države, zaradi česar smo od takrat do danes ostali brez 14 milijonov evrov.

Kaj pravi vlada na predlog za dvig prispevka?

Z novo vlado še nismo začeli pogovorov. Predlog smo poslali pred nekaj meseci nekdanji vladi, s katere so takrat odgovorili, da opravljajo tekoče posle in da se s tem ne bodo ukvarjali. V roku enega meseca bomo naslovili novo vlado, časa pa je razmeroma malo. Če želimo, da dvig velja od začetka prihodnjega leta, mora biti predlog potrjen do konca avgusta.

Želite uskladitev prispevka z inflacijo, kar se je nazadnje zgodilo pred desetletjem. Kakšna bo torej višina novega prispevka, če vlada potrdi vaš predlog?

Po uskladitvi z inflacijo bi nov prispevek znašal 14 evrov in 49 centov.

"Po uskladitvi z inflacijo bi nov prispevek znašal 14 evrov in 49 centov," pravi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough. | Foto: Bojan Puhek "Po uskladitvi z inflacijo bi nov prispevek znašal 14 evrov in 49 centov," pravi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough. Foto: Bojan Puhek

Če vas prav razumem, je največja težava RTV Slovenija pomanjkanje denarja. Glede na to, da imate še več kot tri leta mandata na vrhu zavoda, kakšna je torej vaša vizija razvoja financiranja RTV? Morda po poti britanskega BBC?

Sam velikokrat opozarjam, da primerjava RTV Slovenija z BBC ni primerna. Prav tako za RTV ni primeren način financiranja BBC, ki ga je predlagala zdajšnja britanska vlada. No, verjetno ni primeren niti za BBC. RTV že danes del prihodkov dobi na trgu, približno 25 milijonov evrov od skupaj 125 milijonov evrov. To je kar velik delež. Od prispevka dobimo okoli 95 milijonov evrov, nekaj milijonov dobimo iz državnega proračuna. Čeprav so v zadnjih letih vrstijo pozivi, da bi dvignili tržne prihodke, obstaja zakonska meja, ki je kot javni medij ne moremo prečkati. Vseeno kot javni medij skrbimo za vsebine, ki niso primarno tržno naravnane, ampak so v interesu javnosti.

V zadnjih nekaj tednih, predvsem po državnozborskih volitvah, bi lahko rekli, da ste v javnosti postali ena izmed najbolj znanih oseb z, nekateri temu pravijo, "temne strani". Seznam stvari, ki vam jih očitajo, je kar dolg. Kako vi doživljate to obdobje?

O tem nisem veliko razmišljal. Sicer menim, da to ni upravičeno. Nekateri ukrepi, tudi kadrovsko prestrukturiranje, po svoji naravi niso priljubljeni. So pa potrebni. Tudi program se mora prilagajati, pa ne toliko finančnim razmeram kot novi realnosti. Ljudje danes vsebine konzumirajo drugače. Morda za RTV to velja malo manj, saj so na primer gledalci naših televizijskih programov malo starejši kot pri drugih televizijah. Njih nove tehnologije ne dosežejo toliko kot mlajše. Vendar se mora tudi javna televizija prilagajati novi realnosti. Programski načrt za letošnje leto je pravzaprav poskus modernizacije vsebin, predvsem na televiziji, ki je doživela tudi največje spremembe znotraj zavoda. Televizija je tudi že desetletje ali več valilnica ključnih izzivov, saj radijski programi že dlje časa dosegajo odlične rezultate poslušanosti.

RTV Slovenija Odziv RTVS po seji odbora za kulturo: Zaskrbljeni in ogorčeni smo

To so torej po vašem mnenju pravi razlogi za spremembe v zadnjem obdobju, na katere opozarja sindikat novinarjev? Pravi razlogi za ukinjanje nekaterih oddaj, odhod zaposlenih …

Da. A bi glede novinarskega sindikata dejal: mi smo kompleksen zavod in imamo tri sindikate, novinarji in uredniki so le del zaposlenih. Je pa res, kot opozarja sindikat, da je bilo v zadnjem letu nekaj odhodov. Mladi in perspektivni novinarji zapuščajo zavod sicer že vrsto let, intenzivneje pa od leta 2018. Večina dobi bistveno boljše plačilo, ki si ga javni zavod ne more privoščiti, prav tako imamo v zavodu jasne pogoje, kar zadeva izobrazbo, zagotovo pa je mogoče nekaj pripisati tudi zaostrenim razmeram v hiši, ki so med drugim posledica stavke in stavkovnih aktivnosti. Ravno te dni končujemo analizo plač na RTV Slovenija, iz katere je že jasno, da so novinarska in uredniška delovna mesta statistično višje uvrščena kot delovna mesta v izvedbi, produkciji, tehniki in skupnih službah, in sicer v povprečju za kar približno štiri plačne razrede.

"Panorama je prvi večji projekt informativne narave na televiziji v zadnjem desetletju," pravi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough. | Foto: Bojan Puhek "Panorama je prvi večji projekt informativne narave na televiziji v zadnjem desetletju," pravi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough. Foto: Bojan Puhek

Po eni strani ste ukinili kar nekaj oddaj v zadnjih mesecih, kot je na primer Studio City, govori se o zmanjšanju dopisništev po svetu, po drugi strani pa ima RTV novo, še eno, informativno oddajo Panorama. Kako argumentirate navedene spremembe?

Panorama je prvi večji projekt informativne narave na televiziji v zadnjem desetletju. Oddaja je nekaj popolnoma novega, kar RTV ponuja svojim gledalcem. Ti si novosti tudi zaslužijo. Kar zadeva Studio City, oddaja ni ukinjena. Upam, da nam jo bo uspelo prenoviti in da se jeseni vrača na zaslone. Glede dopisniške mreže pa se je v javnosti ustvaril napačen vtis. Mi pravzaprav predlagamo, da se ukinejo nekatera fiksna dopisništva, denar pa bi preusmerili v tako imenovane leteče dopisnike. To so dopisniki, ki gredo na žarišča po svetu, ko je to potrebno. Če pogledamo poročanje o vojni v Ukrajini. Na začetku vojne smo poslali stalne dopisnike iz sosednjih držav v Ukrajino in na njene meje. Ravno ta primer pokaže, da so ob omejenih finančnih sredstvih leteči dopisniki dobra rešitev. Tudi praksa javnih radiotelevizij po Evropi kaže, da so leteči dopisniki dobra rešitev. Za dopisnike sicer zapravimo 1,3 milijona evrov na leto.

Medtem pa se je na novinarje in druge ustvarjalce Panorame v zadnjih tednih izlilo kar nekaj žolča v javnosti, tudi od drugih novinarjev na RTV Slovenija …

Ti napadi se mi zdijo neprimerni in vsega obsojanja vredni. Ni bilo prvič, da smo bili priča javnemu obračunavanju svojih zaposlenih. To je fenomen, ki ga opažamo že nekaj časa. Kar zadeva oddajo Panorama, je bilo v zadnjih dneh izrečenih kar nekaj pavšalnih navedb. Predvsem, da oddaja krši programske standarde. Nisem pa slišal še nobenega konkretnega argumenta. Na kakšen način in zakaj.

Od začetka ukinjanja oddaj je veliko govora o njihovi menda visoki gledanosti, kar je eden izmed najpogostejših argumentov za tako imenovano "uničevanje javnega zavoda". Vendar podatki o številu gledalcev niso javno znani, kar delno tudi onemogoča razumevanje posameznih odločitev vodstva hiše. Zakaj torej javno ne predstavite podatkov o gledanosti?

V programskem načrtu za oddaje, ki so se zares umaknile, smo podali podatke o gledanosti. Jasno smo tudi povedali, da so vse te oddaje izgubljale gledalce. Pred nekaj meseci smo programskemu svetu na vpogled dali tudi konkretne podatke.

"Kot pravnik menim, da se med stavko ne sme zgoditi prevzem nobenega medija. Tudi v času stavke moramo zagotavljati pravico javnosti do obveščenosti, kar smo v ponedeljek lahko zagotovili z nestavkajočimi zaposlenimi," pravi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough. | Foto: Bojan Puhek "Kot pravnik menim, da se med stavko ne sme zgoditi prevzem nobenega medija. Tudi v času stavke moramo zagotavljati pravico javnosti do obveščenosti, kar smo v ponedeljek lahko zagotovili z nestavkajočimi zaposlenimi," pravi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough. Foto: Bojan Puhek

Sindikati vas tudi obtožujejo, da osebno cenzurirate vsebino na RTV. Je to res?

Nikoli nisem in nikoli ne bom posegal v pristojnosti novinarjev in urednikov. Tako da je odgovor ne, vsebin na RTV Slovenija ne cenzuriram. Če bi jih, bi mediji zagotovo vedeli za takšne konkretne primere, ki pa jih ni.

Če pa se očitki nanašajo na stavkovni dan v ponedeljek, ko je bila programska shema televizije res prilagojena oziroma okrnjena, pa smo javnost o tem obvestili že v petek. Kot delodajalec smo se dolžni prilagoditi omejenosti delovnih procesov zaradi stavke. Zato smo te vsebine, na primer Odmeve, v stavkovnem času skrajšali. In oddaje izpeljali z zaposlenimi, ki niso stavkali. Še enkrat, v vsebino pa se nikoli nisem vpletal. To ni v moji pristojnosti.

Ker ste ravno omenili pretekli ponedeljek, spet so stavkajoči, recimo temu, "prevzeli" spletni portal MMC in opozorili na svoje stavkovne zahteve na vrhu strani. To je kar nenavadna praksa za katerikoli javno organizacijo ali gospodarski sektor. Ali pač ne?

Prav imate, šlo je za prevzem. Kot pravnik menim, da se v obdobju stavke ne sme zgoditi prevzem nobenega medija. Tudi v času stavke moramo zagotavljati pravico javnosti do obveščenosti, kar smo v ponedeljek lahko zagotovili z nestavkajočimi zaposlenimi. Vsebine pa morajo biti v skladu z vsemi programskimi standardi, s poklicnimi merili in zasnovo oddaj. Če zaradi stavke tega ni mogoče zagotoviti, potem se mora obseg programov in vsebin prilagoditi.

Andrej Grah Whatmough Novice ZNP obsodilo transparent s shoda za javno RTVS, zdaj pričakuje ukrepanje odgovornih

Veliko je govora tudi o novinarski in uredniški neodvisnosti. Kaj omenjeno pravzaprav pomeni za vas?

Res je, zelo veliko slišimo termin novinarska in uredniška neodvisnost. Prepričan sem, da oboje zagotavljamo. Tudi zakon o RTV ima številne mehanizme, ki to zagotavljajo. Na prvem mestu je tudi sistem zavor in ravnovesij, ki odločevalski proces v zavodu po mojem mnenju upravičeno zapleta tako, da se vse odločitve sprejemajo z velikim soglasjem. Tako na višjih kot nižjih ravneh. Zato menim, da sta novinarska in uredniška avtonomija v RTV Slovenija ne samo prisotni, temveč tudi varovani. Žal mi je, da se ta stavkovna zahteva v medijih pojavlja tako posplošeno. Ker so pod to zahtevo natanko določene vsebine in zahteve. Te pa so pravzaprav zelo osebne. Stavkovni odbor pravzaprav zahteva sankcije proti odgovorni urednici informativnega programa. Zahtevajo tudi vlogo pri predlaganju zakonodaje. Ne gre torej za avtonomijo in neodvisnost na sploh, temveč za natanko določene zahteve.

"Dan po stavki pretekli teden smo nakazali tri različne možnosti, kako se lahko ta konča. V petek bomo imeli naslednja pogajanja in pričakujem uskladitev stališč obeh strani, katero izmed možnosti bomo izbrali," pravi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough. | Foto: Bojan Puhek "Dan po stavki pretekli teden smo nakazali tri različne možnosti, kako se lahko ta konča. V petek bomo imeli naslednja pogajanja in pričakujem uskladitev stališč obeh strani, katero izmed možnosti bomo izbrali," pravi generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough. Foto: Bojan Puhek

Kdaj se bo stavka torej končala?

Dan po stavki pretekli teden smo nakazali tri različne možnosti, kako se lahko ta konča. V petek bomo imeli naslednja pogajanja in pričakujem uskladitev stališč obeh strani o tem, katero izmed možnosti bomo izbrali. Pogajamo se v dobri veri. Zato sem parlamentarnemu odboru za kulturo tudi poslal vse zapisnike naših pogajanj. Menim, da je prav, da ima odbor poleg seznama zahtev sindikalne strani na voljo tudi zapisnike, v katerih je zelo jasno zapisan potek pogajanj. Zato ne razumem, zakaj predsednica teh zapisnikov, niti predloga stavkovnega sporazuma, ki sem ga sindikatom posredoval konec tedna pred stavko, ni uvrstila med gradiva seje.

Veliko je tudi govora o depolitizaciji zavoda. Tudi predsednik vlade Robert Golob je izrazil pričakovanje, da se RTV Slovenija depolitizira do konca leta. Kakšen je vpliv politike na delovanje RTV?

Skrbi me, s kakšno lahkotnostjo politika govori o depolitizaciji RTV Slovenija. Veste, dejstvo je, da politika sprejema politične odločitve, zato je govoriti o tem, da bo politika depolitizirala zavod, malce nerodno. Če ne celo naivno. Skrbi me tudi dejstvo, da novinarji sami pozivajo politiko, naj vstopi v zavod, naj poseže v njegovo upravljavsko strukturo in avtonomijo. S tem se tlakuje nevarna pot, lahko se namreč izoblikuje modus operandi, ko bo vsakokratna vlada ob svojem nastopu zamenjala vodstvo RTV Slovenija in urednike programov. Si tega res želimo?

Sicer pa se o vplivu politike na RTV veliko govori ves čas. Ko sem prišel na zavod kot član nadzornega sveta leta 2015, se je že veliko, tako v hiši kot v javnosti, govorilo o vplivu politike. Vendar sam tega vpliva ne vidim. V programskem svetu so po zakonu zastopani različni pogledi in interesi. Vsem pa morata biti skupni dobrobit RTV Slovenija in njena vloga v javnosti. Bi pa še dejal, da so vsi trije predlogi za nov zakon o RTV Slovenija spregledali glavni razlog, da se je hiša znašala v takšnem položaju. In to je pomanjkanje denarja. Če bi nam ustanovitelj želel dobro, bi takoj zagotovil izvajanje stavkovnega sporazuma iz leta 2018 in nam dal denar, ki nam ga dolguje. Torej že omenjenih 14 milijonov evrov. Takoj pa bi morali začeti pogovore o bolj dolgoročnem načinu financiranja. Šele s tem bi lahko zavod zadihal in začel razmišljati razvojno. Mi pa se ukvarjamo le s težavami, ki izhajajo iz finančnih razmer.

Če sem vas dobro razumel, vsi trije predlogi za nov zakon o RTV so torej slabi in se ne ukvarjajo z glavno težavo, to je pomanjkanjem denarja?

Absolutno. Vsaka politika, ki želi RTV dobro, mora takoj pristopiti k ureditvi finančnega stanja. Kar zadeva zakonske predloge. Eden predlaga spremembo vseh organov upravljanja in nadzora. Torej konkretne menjave ljudi v vseh upravljavskih in nadzornih strukturah. Preostala dva predloga pa bi dodatno slabila naš finančni položaj.

Če se vrnem k depolitizaciji, vas torej nikoli ni noben minister, politik ali pa kakšna vplivna PR-agencija poklicala po telefonu?

Ne. Najbrž jim je jasno, da generalni direktor ne sme in tudi ne želi posegati v program.

Patrik Greblo Novice Patrik Greblo novi vršilec dolžnosti direktorja TVS

Ste pa na primer dobili pismo od zunanje ministrice in predsednice koalicijske stranke. Ali to spada pod depolitizacijo?

Dobil sem dve pismi, poleg omenjenega mi je pisal tudi evropski poslanec. Obe pismi sta po mojem mnenju korektni, opozarjata na javni pomen dopisniške mreže. V odgovoru bomo opozorili na finančno stanje zavoda ter da, kot sem prej omenil, ne gre za zmanjšanje dopisniške mreže, temveč razmislek o spremembah.

Ste pa pred kratkim na eno izmed vodilnih mest zaposlili vidnega člana največje opozicijske stranke, ki je v vašo hišo prišel skoraj neposredno iz kabineta nekdanjega predsednika vlade. Ali to spada pod depolitizacijo?

Poglejte, tudi če bi želel preveriti, ali je nekdo član stranke, tega po zakonu ne smem. Gre za ustavno pravico, vsak se svobodno odloča, tudi glede morebitnega članstva v kakšni politični stranki. In kot rečeno, jaz o članstvu ne vem nič. Gospoda poznam iz nadzornega sveta, je odličen pravnik, ki ga je kadrovska komisija ocenila z najvišjim mogočim številom točk, tako da ni boljšega kandidata za vodenje pravne pisarne. Preden pa smo objavili javni razpis za delovno mesto, sem prosil štiri zdajšnje sodelavce, da prevzamejo pisarno. Pa so me vsi zavrnili.

Veste, zakaj?

Ne. Ne vem.

Če se vrnem k depolitizaciji. Je pa vseeno bilo v preteklosti vsaj javno znanih kar nekaj politično motiviranih kadrovskih sprememb. Spomnimo samo na afero, povezano s hrvaškim pevcem ustaških pesmi, ki je "odnesla" takratno odgovorno urednico informativnega programa. In tudi vam očitajo cenzuro.

Cenzure na RTV Slovenija ni. Je ni bilo, je ni in je ne bo. Ta izraz se po mojem mnenju uporablja napačno. Prejšnja varuhinja pravic gledalcev Ilinka Todorovski je zelo natančno povedala, kaj je cenzura. Bistvo je, da gre za odstranitev neke informacije iz nekih političnih vzgibov ali pa vzgibov pritiskov skupin, zaradi katere preostala informacija ni celovita. Teh primerov ni bilo in jih ne bo. Se pa izraz cenzura tudi pri novinarjih uporablja pavšalno in treba je povedati, da je odgovorni urednik tisti, ki mora na koncu v primeru nestrinjanja znotraj ekipe sprejeti odločitev. Vsak pa ima pravico, da se z odločitvijo ne strinja. Odločitev odgovornega urednika torej ne pomeni cenzure, saj je njegovo delo, da odloča skupaj z uredništvom o tem, kakšne so dnevne teme in katerim se določi več ali manj pozornosti. Urednikovanje ni in ne more biti cenzura.

Kakšna je pa vaša prihodnost na vrhu RTV. Boste dočakali konec mandata?

To je odvisno od politike. Moj mandat se je šele dobro začel in bo trajal še več kot tri leta. Nadaljeval bom projekte, ki so nevedni v programu vodenja in ki jih programski svet podpira. Če omenim samo nekatere. Čaka nas ureditev internih aktov po spremembi statuta, kar je precejšnje delo. Pred kratkim smo ustanovili Akademijo RTV Slovenija, ki bo skrbela za karierni razvoj zaposlenih, česar ta hip nimamo. Najpomembnejši projekt, ki ga je stavka malo ustavila, pa so pogajanja z reprezentativnima sindikatoma za dvig najnižjih plač. Tudi s tem želimo nasloviti plačna neravnovesja v hiši.

Dočakali ste konec mandata in piše se leto 2025. Kako bo videti RTV Slovenija? Bomo vaše vsebine sprejemali prek virtualne resničnosti, TikToka …

Zagotovo si želimo stopiti v korak s časom. In lahko storimo še kar nekaj stvari. Lani smo zagnali spletno platformo RTV 365 za predvajanje videovsebin. V letošnjem letu bomo platformo razširili na pametne naprave in pametne televizorje. Izzivi v petletnem obdobju so seveda večji. Čaka nas izziv UHD oziroma 4K-vsebin. Bo pa naš tehnološki razvoj zelo odvisen od finančnega položaja.

Kakšen pa bo RTV-prispevek leta 2025?

Če bo ostal, zagotovo višji, kot je danes.

Odziv Sindikata novinarjev Slovenije

V ponedeljek smo od sindikata prejeli njihovo videnje določenih dogodkov predstavljenih v intervjuju z generalnim direktorjem RTV Slovenija. Poglede sindikalistov objavljamo takšne, kot smo jih prejeli.
Izjava 1: Andrej Grah Whatmough: Da. A bi glede novinarskega sindikata dejal: mi smo kompleksen zavod in imamo tri sindikate, novinarji in uredniki so le del zaposlenih. Je pa res, kot opozarja sindikat, da je bilo v zadnjem letu nekaj odhodov. Mladi in perspektivni novinarji zapuščajo zavod sicer že vrsto let, intenzivneje pa od leta 2018. Večina dobi bistveno boljše plačilo, ki si ga javni zavod ne more privoščiti, prav tako imamo v zavodu jasne pogoje, kar zadeva izobrazbo, zagotovo pa je mogoče nekaj pripisati tudi zaostrenim razmeram v hiši, ki so med drugim posledica stavke in stavkovnih aktivnosti. Ravno te dni končujemo analizo plač na RTV Slovenija, iz katere je že jasno, da so novinarska in uredniška delovna mesta statistično višje uvrščena kot delovna mesta v izvedbi, produkciji, tehniki in skupnih službah, in sicer v povprečju za kar približno štiri plačne razrede.

Ad 1) Prikaz nasprotnih dejstev: Informativni program TVS je letos zaradi premestitev, Programa presežnih delavcev, ki ga izvaja vodstvo, in odpovedi zapustilo približno 30 sodelavcev. Generalni direktor je zaradi opozorila kolektiva o kadrovski podhranjenosti prvega programa v PPN 2021 dodal 10 zaposlitev, toda samo za oddajo Panorama. Od teh ni bilo realiziranih niti polovica. Še kot predsednik nadzornega sveta RTV je Grah Whatmough omejil zaposlovanje, zato nikogar od tistih, ki so takrat odšli, niso nadomestili. Do sedanjih zaostrenih razmer je privedlo aktualno vodstvo RTV, tudi z ignoriranjem mnenja kolektiva na prvem programu. Plače na RTV so del sistema plač javnega sektorja, so pa razlike povezane tudi z izobrazbo, ki je med novinarji in uredniki praviloma višja. Med stavkovnimi zahtevami je sicer tudi dvig plač za najnižje plačane na RTV.

Izjava 2: Andrej Grah Whatmough: Panorama je prvi večji projekt informativne narave na televiziji v zadnjem desetletju. Oddaja je nekaj popolnoma novega, kar RTV ponuja svojim gledalcem. Ti si novosti tudi zaslužijo. Kar zadeva Studio City, oddaja ni ukinjena. Upam, da nam jo bo uspelo prenoviti in da se jeseni vrača na zaslone. Glede dopisniške mreže pa se je v javnosti ustvaril napačen vtis. Mi pravzaprav predlagamo, da se ukinejo nekatera fiksna dopisništva, denar pa bi preusmerili v tako imenovane leteče dopisnike. To so dopisniki, ki gredo na žarišča po svetu, ko je to potrebno. Če pogledamo poročanje o vojni v Ukrajini. Na začetku vojne smo poslali stalne dopisnike iz sosednjih držav v Ukrajino in na njene meje. Ravno ta primer pokaže, da so ob omejenih finančnih sredstvih leteči dopisniki dobra rešitev. Tudi praksa javnih radiotelevizij po Evropi kaže, da so leteči dopisniki dobra rešitev. Za dopisnike sicer zapravimo 1,3 milijona evrov na leto.

Ad 2): Prikaz nasprotnih dejstev: Panorama ni nekaj novega, je še ena informativna oddaja, ki pa je obrtno slabo narejena in kadrovsko podhranjena. Oddaja Studio City je de facto ukinjena. Podobno je vodstvo govorilo tudi ob drugih ukinjenih oddajah, kot je, denimo, Globus, pri katerih je jasno, da so bile ukinjene. Pri Studiu City je razlika ta, da je oddaja v PPN, a ga generalno in programsko vodstvo – kot skrbnika PPN – kršita s tem, ko oddaje ni na sporedu. Razprava o ukinjanju dopisništev in o »letečih dopisnikih« bi bila zelo dobrodošla, sploh po tem, ko se zadnji »leteči dopisnik« iz Ukrajine Zdravko Areh" prve dni ni mogel javljati, ker ni imel novinarske akreditacije.

Izjava 3: Andrej Grah Whatmough: Ti napadi se mi zdijo neprimerni in vsega obsojanja vredni. Ni bilo prvič, da smo bili priča javnemu obračunavanju svojih zaposlenih. To je fenomen, ki ga opažamo že nekaj časa. Kar zadeva oddajo Panorama, je bilo v zadnjih dneh izrečenih kar nekaj pavšalnih navedb. Predvsem, da oddaja krši programske standarde. Nisem pa slišal še nobenega konkretnega argumenta. Na kakšen način in zakaj.

Ad 3): Prikaz nasprotnih dejstev: Javno obračunavanje z zaposlenimi se dogaja tudi na programskem svetu, a je ob tem vodstvo tiho. Panorama, med drugim, krši 19.5 člen Pravilnika o poklicnih standardih, po katerem voditelj ne bi smel nastopati v oglasih in promocijskih prispevkih blagovnih znamk. V Panorami je bil 6. 6. 2022 objavljen pogovor z vojaškim analitikom iz Ukrajine, predstavljen kot pogovor v živo, čeprav je bil posnet aprila. Hkrati ne gre za vojaškega analitika, ampak novinarja ukrajinske komercialne televizije. Poklicni standardi pa jasno določajo, da mora sporočilo ustrezati dejstvom in ne sme biti zavajajoče ali neresnično.

Izjava 4: Andrej Grah Whatmough: V programskem načrtu za oddaje, ki so se zares umaknile, smo podali podatke o gledanosti. Jasno smo tudi povedali, da so vse te oddaje izgubljale gledalce. Pred nekaj meseci smo programskemu svetu na vpogled dali tudi konkretne podatke.

Ad 4) Prikaz nasprotnih dejstev: Delo osrednje medijske institucije RTV ne more temeljiti zgolj na gledanosti, saj mora izpolnjevati javno poslanstvo v skladu s 4. členom Zakona o RTV. Hkrati, denimo, oddaji Politično s Tanjo Gobec gledanost ni padala (da je dobro gledana, piše v PPN 2021), a so jo kljub temu ukinili. Gledanost TV Dnevnika pa je pod aktualnim vodstvom drastično padla, podobno je tudi z MMC, zelo nizko gledanost ima oddaja Panorama.

Izjava 5: Andrej Grah Whatmough: Nikoli nisem in nikoli ne bom posegal v pristojnosti novinarjev in urednikov. Tako da je odgovor ne, vsebin na RTV Slovenija ne cenzuriram. Če bi jih, bi mediji zagotovo vedeli za takšne konkretne primere, ki pa jih ni. Če pa se očitki nanašajo na stavkovni dan v ponedeljek, ko je bila programska shema televizije res prilagojena oziroma okrnjena, pa smo javnost o tem obvestili že v petek. Kot delodajalec smo se dolžni prilagoditi omejenosti delovnih procesov zaradi stavke. Zato smo te vsebine, na primer Odmeve, v stavkovnem času skrajšali. In oddaje izpeljali z zaposlenimi, ki niso stavkali. Še enkrat, v vsebino pa se nikoli nisem vpletal. To ni v moji pristojnosti.

Ad 5) Prikaz nasprotnih dejstev: Stavkovni odbor ni predlagal krčenja programske sheme in krajšanja oddaj. Program na stavkovni dan je bil objavljen v Tehničnih navodilih, ki jih je prejelo tudi vodstvo RTV. Tudi ob stavki leta 2018 je vsebine prevzel stavkovni odbor in to zapisal v tedanja tehnična navodila, pod katera je sopodpisana Vesna Zadravec, ki je aktualna strokovna direktorica. Tudi 20. 6. 2022 smo nameravali stavkati na delovnih mestih, toda generalni direktor nam je delo prepovedal, kar je edinstven primer, da stavko zaostruje delodajalec, in ne stavkajoči. Zahteval je, da se umaknemo, in da ekipa, ki ne stavka, pripravi okrnjen program. S tem je posegel v ustavno pravico do stavke.

Izjava 6: Andrej Grah Whatmough: Prav imate, šlo je za prevzem. Kot pravnik menim, da se v obdobju stavke ne sme zgoditi prevzem nobenega medija. Tudi v času stavke moramo zagotavljati pravico javnosti do obveščenosti, kar smo v ponedeljek lahko zagotovili z nestavkajočimi zaposlenimi. Vsebine pa morajo biti v skladu z vsemi programskimi standardi, s poklicnimi merili in zasnovo oddaj. Če zaradi stavke tega ni mogoče zagotoviti, potem se mora obseg programov in vsebin prilagoditi.

Ad 6) Prikaz nasprotnih dejstev: Na dan stavke ni prišlo do prevzema, javnost je bila ažurno in celovito obveščena o vseh pomembnih dogodkih dneva, tudi o shodu zaposlenih na RTV. Med izpostavljenimi prispevki so bili trije tematski o pomenu RTV kot javnega medija. Na MMC so se stavki pridružili vsi novinarji, zato »programa« ne bi mogli zagotoviti z nestavkajočimi. Smo pa stavkajoči svoje delo opravili profesionalno, stavkali smo tako, da je delo neokrnjeno in javnost celovito ter kakovostno obveščena.

Izjava 7: Andrej Grah Whatmough: Res je, zelo veliko slišimo termin novinarska in uredniška neodvisnost. Prepričan sem, da oboje zagotavljamo. Tudi zakon o RTV ima številne mehanizme, ki to zagotavljajo. Na prvem mestu je tudi sistem zavor in ravnovesij, ki odločevalski proces v zavodu po mojem mnenju upravičeno zapleta tako, da se vse odločitve sprejemajo z velikim soglasjem. Tako na višjih kot nižjih ravneh. Zato menim, da sta novinarska in uredniška avtonomija v RTV Slovenija ne samo prisotni, temveč tudi varovani. Žal mi je, da se ta stavkovna zahteva v medijih pojavlja tako posplošeno. Ker so pod to zahtevo natanko določene vsebine in zahteve. Te pa so pravzaprav zelo osebne. Stavkovni odbor pravzaprav zahteva sankcije proti odgovorni urednici informativnega programa. Zahtevajo tudi vlogo pri predlaganju zakonodaje. Ne gre torej za avtonomijo in neodvisnost na sploh, temveč za natanko določene zahteve.

Ad 7) Prikaz nasprotnih dejstev: Generalni direktor si poklicno in institucionalno avtonomijo predstavlja, kot mu v danem trenutku ustreza. Odgovorni urednik ali programski svet, ki delujeta po nareku politike, nista avtonomna. S tem je kršena tudi novinarska in uredniška avtonomija. Svetnik Slavko Kmetič je javno povedal, da odgovorni urednici naroča, kaj se naj v informativnem programu zgodi. Sicer pa stavkovni odbor s stavkovno napovedjo zahteva več, kot je zgolj ponovitev postopkov imenovanja odgovorne urednice in urednika uredništev. Zahteva umik spornih smernic za obnašanje na družabnih omrežjih ter umik spornega sklepa programskega sveta, s katerim bi se sankcioniralo kritiko in pomeni poseg v ustavno zagotovljeno sindikalno svobodo. Zahteva spoštovanje poklicnih meril in načel novinarske etike ter večjo vlogo zaposlenih pri imenovanjih odgovornih urednikov in urednikov uredništev ter pri odločanju o programskem načrtu.

Izjava 8: Andrej Grah Whatmough: Poglejte, tudi če bi želel preveriti, ali je nekdo član stranke, tega po zakonu ne smem. Gre za ustavno pravico, vsak se svobodno odloča, tudi glede morebitnega članstva v kakšni politični stranki. In kot rečeno, jaz o članstvu ne vem nič. Gospoda poznam iz nadzornega sveta, je odličen pravnik, ki ga je kadrovska komisija ocenila z najvišjim mogočim številom točk, tako da ni boljšega kandidata za vodenje pravne pisarne. Preden pa smo objavili javni razpis za delovno mesto, sem prosil štiri zdajšnje sodelavce, da prevzamejo pisarno. Pa so me vsi zavrnili.

Ad 8) Prikaz nasprotnih dejstev: Ni vprašanje o članstvu v politični stranki, ampak je vprašanje strankarskih povezav. Drago Zadergal je bil strokovni sodelavec poslanske skupine SDS, po poročanju medijev je sodeloval na strankinih športnih igrah, po javno dostopnih podatkih je bil pravni zastopnik liste SDS na državnozborskih volitvah. Pred nedavnimi aprilskimi parlamentarnimi volitvami je delal v kabinetu Janeza Janše, pred 10 leti je bil na predlog SDS imenovan v nadzorni svet RTV.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin