Petek, 24. 6. 2022, 15.49
1 leto, 10 mesecev
Odziv RTVS po seji odbora za kulturo: Zaskrbljeni in ogorčeni smo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,80
15
RTV-prispevek za TV-sprejemnik zdaj za fizične osebe znaša 12,75 evra, za radijski sprejemnik pa 3,77 evra.
Vodstvo RTV Slovenija je zaskrbljeno in ogorčeno nad vodenjem današnje 3. nujne seje Odbora za kulturo, kjer so poslanci s petimi glasovi za in devetimi proti zavrnil predlog SDS za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu sprememb zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), po katerem prispevek RTV ne bi bil več obvezen. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, na seji generalnemu direktorju RTV Slovenija Andreju Grahu Whatmoughu ni bilo omogočeno predstaviti stališč vodstva RTV Slovenija glede predloga za razpis posvetovalnega referenduma o sprejemu zakona o spremembah zakona o RTV Slovenija.
"Menimo, da to predstavlja grob poseg v demokratična načela in vrednote, še posebej v razmerah, v katerih RTV Slovenija posluje že vrsto let. Poudarjamo, da mora demokratična družba ostati odprta za različnost mnenj in stališč," so še zapisali.
V nadaljevanju objavljamo besedilo generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha, ki je bilo pripravljeno za predstavitev na seji Odbora za kulturo in ki ga je vodstvo RTVS objavilo tudi na svoji spletni strani.
dovolite mi, da na začetku izpostavim, da podpiram razpravo o predlogih, ki naslavljajo srž problemov RTV Slovenija.
Zakonodajni predlog, ki je predmet današnje razprave, je sicer všečen, lahko bi rekli tudi populističen, a predstavlja drastičen poseg v sistem financiranja javnega medijskega servisa v državi in bi zagotovo še dodatno poslabšal finančno situacijo RTV Slovenija in edini javni medij pahnil v brezno propada. Pa ne samo to. Tovrsten poseg bi močno zamajal temelje demokratične družbe in zagotovo okrnil ustavno pravico do informiranosti javnosti. Družba brez javnega medija lahko tako postane družba, podvržena interesom kapitala, družba okrnjenih pravic do informiranja javnosti, dostopa do kulture, okrnjene možnosti do dostopa do informacij za osebe z različnimi oblikami invalidnosti in druge ranljive skupine. Ob tem pa bi to pomenilo tudi, da bi imeli v naših programih bistveno več oglasov. Že zdaj prihajajo številne pripombe na varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev, da imamo preveč oglasov, ki jih gledalci na marajo.
Poudariti moram, da problemi RTV Slovenija niso povezani s personalno zasedbo v upravnih in nadzornih organih, pač pa s finančnim položajem RTV Slovenija. RTV Slovenija namreč potrebuje zadostno, stabilno in avtonomno financiranje, zato podpiram, da se še naprej ohranja financiranje RTV-ja prek prispevka, ki je dovolj avtonomen vir, da politika nima neposrednega vpliva na naše vsebine. Naj spomnim, da je zakon leta 2005 predvidel, da lahko vlada vpliva na višino RTV prispevka z 10 odstotki znižanja ali povišanja. V desetih letih se je zamenjalo kar nekaj vlad, levosredinskih in desnosredinskih, RTV prispevek pa je kljub rasti ostalih stroškov – recimo plač – že deset let (!) nespremenjen.
RTV Slovenija ustvarja izgubo že od leta 2017, ta izguba pa se vsako leto poglablja. Leta 2017 je znašala 0,7 milijona evrov, leta 2018 1,1 milijona evrov, leta 2019 3,2 milijona evrov, leta 2020 kljub znatnemu krčenju programskih vsebin zaradi kovidne krize 1,9 milijona evrov, in lani kar 4,7 milijona evrov. Zato sem v prvem letu mandata ogromno pozornosti namenil ukrepom za finančno racionalizacijo. Sprejeli smo ukrepe, s katerimi smo poskrbeli za višji obseg pobranega RTV-prispevka, dosegli smo odlične rezultate trženja programov in oglasnega prostora, zagrizli smo v kislo jabolko kadrovske racionalizacije z ugotavljanjem tehnoloških viškov pri tistih, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev.
A vse to ni bilo dovolj, da bi lahko finančno stabilizirali poslovanje. Res je, da je bilo poslovanje zaradi prej navedenih ukrepov v prvem trimesečju dobro, a, žal, se bodo ves ta trud in varčevanje, tudi vsa prizadevanja zaposlenih k dobremu poslovnemu rezultatu, izničili zaradi krize cen energentov. Ravno v tem času sem nam je namreč iztekla pogodba za zakup električne energije. Samo v devetih mesecih tega leta bo RTV Slovenija samo na ta račun beležila kar pet milijonov evrov višje odhodke.
Zelo nas skrbi pričakovana splošna draginja v drugi polovici leta, ki bo dodatno vplivala na dvig vseh stroškov RTV Slovenija, zato sem že maja naslovil na vlado pobudo za uskladitev RTV-prispevka z višino inflacije. Ta poziv bomo v roku enega meseca še dopolnili in ga še enkrat poslali Vladi. Poudarjam, da je razlog za ta poziv upravičen ekonomski razlog dviga cene energentov in posledično vpliva na finančno situacijo RTV Slovenija, ne pa menjava oblasti. Na RTV Slovenija smo že oblikovali delovno skupino za pripravo našega predloga zakona, ki bo pripravljen predvidoma letos jeseni. Proučili bomo možnosti financiranja javne radiotelevizije prek dohodnine, kakor je v skandinavskih državah, za trenutno premostitev pa bi nam vlada morala pomagati z izpolnitvijo zavez iz stavkovnega sporazuma iz leta 2018, ko so se zvišale plače javnih uslužbencev, a RTV Slovenija kot edini javni zavod ni prejel niti centa iz tega naslova. Prav tako iz RTV-prispevka že zdaj namenjamo devet milijonov za manjšinske programe, vladni urad za narodnostni pa zgolj dva, in veseli bi bili, če bi lahko vlada te programe podprla z dodatnim denarjem.
Več kot jasno je: če želimo ohraniti javni medij v vlogi temelja demokratične družbe, mu moramo zagotoviti primerno in stabilno financiranje. Ob tem pa avtonomnost sploh ne sme biti predmet razprave."
Prispevek višji kot v drugih primerljivih državah
Po predlogu sprememb zakona o RTVS, ki ga je vložila SDS, bi se fizične in pravne osebe same odločile, ali želijo plačevati prispevek in v kakšni višini. Vprašanje na posvetovalnem referendumu bi se glasilo: Ali ste za to, da se odpravi obvezno plačevanje RTV-prispevka?
Alenka Jeraj iz SDS je kot predstavnica predlagateljev dejala, da je del gledalcev in poslušalcev kritičen do programov RTVS in da je bilo že več peticij proti obveznemu plačevanju prispevka. Prispevek, ki za TV-sprejemnik zdaj za fizične osebe, znaša 12,75 evra, za radijski sprejemnik pa 3,77 evra, je po njenih besedah višji kot v drugih primerljivih državah.
Kot je dejala, je RTVS v zadnjih desetih letih izgubila med 200 tisoč in 250 tisoč gledalcev. Televizijski informativni oddaji Dnevnik in Odmevi sta brez potrebnih sprememb, medtem ko bi v SDS pričakovali, da bi se oddaji posodobili in se odzivali na želje gledalcev.
Ministrstvo za kulturo medtem, po besedah državnega sekretarja na tem ministrstvu Marka Rusjana, meni, da bi predlog sprememb pomembno posegel v finančni položaj zavoda, zaradi česar bi bila pravica do javnega obveščanja okrnjena. Ne bi namreč mogel več uresničevati javnega interesa. Po mnenju ministrstva razpis predlaganega referenduma ni dopusten.
Ukinitev prispevka bi vodila do krčenja in padca kakovosti programa
Poslanka Levice Tatjana Greif je v poslanski razpravi dejala, da je namen predlagateljev referenduma ukiniti enega ključnih virov financiranja RTVS. To bi po njenih besedah med drugim vodilo do krčenja in padca kakovosti programa.
Po mnenju Andreja Hoivika iz SDS pa novinarji in uredniki na RTVS ne spoštujejo veljavnega zakona o RTVS. V skladu z njim bi morali denimo spoštovati načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij, prav tako pa tudi varovati otroke in mladino pred vsebinami, ki bi lahko škodljivo vplivale na njihov razvoj. Številni volivci SDS tudi menijo, da se krši člen, po katerem v programih RTVS ni dovoljena politična propaganda, je dejal.
Mojca Pašek Šetinc (Svoboda) pa je njegove trditve zavrnila. Po njeni ugotovitvi je edini namen SDS, da osrednja javna medijska institucija finančno shira. Vendar RTVS ni le informativni program, ampak zagotavlja kakovostne izobraževalne in kulturne oddaje, prav tako pa tudi kakovostno lastno produkcijo, namenjeno otrokom, mladostnikom in starostnikom, je spomnila. Sicer pa želi SDS po njenih navedbah s svojim ravnanjem blokirati delo DZ, kar je ocenila kot nesprejemljivo.
15