SiolNET. Novice Slovenija
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Državljanska lista o zaposlovanju

4

termometer

Vprašanja političnim strankam o politiki zaposlovanja delavcev.

1. Koliko novih delovnih mest boste v prihodnjih štirih letih zagotovili državljanom v primeru vstopa v državni zbor in možnosti oblikovanja vlade? In koliko delovnih mest bo morda še ukinjenih? Politika mora delovna mesta uvajati predvsem skozi ustvarjanje ustreznega poslovnega okolja (horizontalni ukrepi), kajti le takšna rast je zdrava in stabilna in rešuje problem dolgoročno ne le za potrebe vsakokratnih volitev. S približanjem poslovnega okolja avstrijskemu in nemškemu modelu se bi pričakovano lahko približala tudi stopnja brezposelnosti. Do konca mandata realno pričakujemo vsaj 40.000 novih delovnih mest. Odločno nasprotujemo nepovratnim subvencijam. Namesto tega predlagamo, da država tega denarja podjetjem sploh ne pobere in jim ga pusti za lasten razvoj in nova delovna mesta. 2. Katere segmente gospodarstva boste za pridobivanje novih delovnih mest prioritetno razvijali? Fokusirali se bomo predvsem na poslovno okolje za mala in srednje velika podjetja. Poleg panog, ki jih omenjajo vsi, kot so turizem in zeleno kmetijstvo, želimo izkoristiti našo največkrat spregledano konkurenčno prednost, to je majhnost. Slovenija lahko postane testni poligon za uvedbo novih sodobnih tehnologij, kot so električna in samovozeča vozila na področju prometa, nova komunikacijska omrežja ali inovativne logistične rešitve (amazon delivery). Slovenija ima dovolj znanja, odpreti pa moramo prostor za tovrstno inovativnost predvsem z odpravo odvečne regulative. 3. Kakšne pogoje boste ustvarili za ustvarjanje novih delovnih mest? Nižja obdavčitev dela. 5 let oprostitve davkov in zagotavljanje ustreznega prostora za green field naložbe. Fleksibilna delovnopravna zakonodaja za lažje zaposlovanje. Zavod za zaposlovanje bo zagotavljal tudi agencijske storitve, kar pomeni nižjo stopnjo tveganja za delodajalca. Uvedba odpravninskega sklada bo omogočala lažje prilagajanje delodajalcev razmeram na trgu ob hkratni višji varnosti delojemalcev. 4. Kako boste spodbujali podjetja pri zaposlovanju mladih iskalcev zaposlitve? V ta namen je že bila sprejeta spremenjena zakonodaja, dodatno pa se bomo osredotočili predvsem na povezovanje šolstva in gospodarstva tudi s spodbujanjem kadrovskih štipendij preko davčnih olajšav. Ob višji povezanosti bodo kadri bolj zanimivi za gospodarstvo in lažje zaposljivi. 5. S kakšnimi ukrepi boste spodbudili podjetniški naboj, da boste obrnili trend padanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva? Konkurenčnost slovenskega gospodarstva pada iz znanih razlogov. Gre za kombinacijo birokracije, pretirane regulacije, davčnih obremenitev in administrativnih ovir. Delovali bomo na vseh teh področjih. Ključno je zmanjšanje obdavčitve dela. Za odpravo birokratskih in administrativnih ovir bo znotraj MG uvedena služba, ki bo imela neposreden dostop do vseh kabinetov v ministrstvih, tako da se bo vsaka realna težava nemudoma reševala na najvišjem nivoju. 6. Ali se boste zavzemali za fleksibilnejšo delovno-pravno zakonodajo? Zakaj? Menite, da bi jo lahko delodajalci izkoriščali? Da. Bolj fleksibilen trg dela pomeni manj ovir za zaposlovanje, vsi pa si želimo, da je zaposlenih več ljudi. Varnost zaposlitev na drugi strani pa pomeni, da ob upadu dela za 10% ne izgubi službo le 10% delavcev, ampak vsi oziroma veliko več, kar se lepo kaže na primerih kot je Mura, Primorje ipd… kjer so ravno zaradi nefleksibilnega trga dela, bili prisiljeni končati v stečaju. Varnost zaposlenih pa lahko dosežemo z ukrepi, kot je recimo odpravninski sklad, ki zagotavlja delavcem prihodke tudi ob čakanju na delo, ne da bi to dodatno obremenjevalo delodajalca, ki se je že tako znašel v težavah. Zavedati se moramo, da gre v podjetništvu za sodelovanje med delom in kapitalom. Eno brez drugega ne gre. Sindikati oz. njihova vodstva se v zadnjih 20 letih niso izkazali kot dejavnik, ki bi podpiral odpiranje novih delovnih mest ampak ravno obratno. 7. Za koliko bi zmanjšali obremenitve (davke) na plače? Za 10%. Polovica bi se prelila v višje izplačane plače delavcem, polovica pa v investicijsko sposobnost delodajalca, da lahko širi svoje poslovanje in odpira nova delovna mesta. 8. Ste za socialno kapico (pri katerem znesku bi jo uvedli)? Zakaj? Smo. Konkretna rešitev pa je odvisna od natančnih preračunov in simulacij. Pomembno pa je, da jo uvedemo, ker to odpira možnosti za nadaljnje spremembe in rast plač predvsem v segmentu višje izobraženih delavcev, ki sedaj bežijo v tujino. Uvedli bi jo lahko pri trikratniku povprečne plače.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin