Četrtek, 1. 12. 2016, 4.22
7 let, 1 mesec
Za podjetje nekdanjega politika Virantove stranke milijoni v Liechtenstein
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,20
6
Glavnina kupnine, ki jo bo vodilni slovenski kabelski operater Telemach odštel za nakup ljubljanskega ponudnika optičnih kablov Maxtel, je končala v Liechtensteinu.
Za prevzem podjetja, ki naj bi bilo povezano s slovensko politiko in je pred kratkim dobilo pomemben posel z državo, je Telemach večinskemu lastniku, podjetju Perano Consulting AG iz Švice, nakazal 2,85 milijona evrov na njegov račun v Liechtensteinu.
Telemach za Maxtel plačal tri milijone evrov
Za ključnega ponudnika optičnih povezav v Ljubljani, ki ima v lasti tudi omrežje v Kranju, so se sicer potegovali trije vodilni igralci na slovenskem trgu. Poleg Telemacha sta bila v igri za nakup še Telekom Slovenije in Telekom Austria, lastnik Simobila.
Zmagal je Telemach, ki je v lasti ameriškega finančnega sklada KKR in je v zadnjem času izpeljal več (dragih) prevzemov. Poznavalci to pripisujejo povečevanju vrednosti pred prodajo. Za Maxtel bo Telemach po dostopnih informacijah plačal približno tri milijone evrov.
Telemach bo za Maxtel plačal približno tri milijone evrov.
Z vprašanji o nakazilih smo se včeraj obrnili na Telemach, vendar nismo dobili odgovora.
Janko Jenko: Nisem lastnik
Kdo se skriva v ozadju dosedanjega švicarskega lastnika Maxtela, uradno ni znano. V neuradnih krogih pa njegovo lastništvo pripisujejo Janku Jenku, podjetniku in enemu od ključnih mož propadle stranke Državljanska lista (DL) Gregorja Viranta.
V Maxtelu je kot vodja projektov deloval tudi Igor Maher, ki je bil v letu 2013, ko je bila DL del vlade Alenke Bratušek, imenovan za ministra za infrastrukturo in prostor. Po tednu dni je odstopil zaradi afere z domnevno črno gradnjo. Pozneje je postal nadzornik v državnem Elesu.
Kdo je Janko Jenko
Janko Jenko se je leta 2011 pridružil tako imenovanim resetirancem pod vodstvom Gregorja Viranta, ki so ustanovili stranko Državljanska lista.
Janko Jenko je znan podjetnik, ki je v zadnjih 20 letih ustanovil vrsto družb na področju telekomunikacij in računalništva in vlagal vanje. Nekatere od njih je tudi uspešno prodal.
Leta 2011 se je odločil za izlet v politiko. Pridružil se je tako imenovanim resetirancem pod vodstvom Gregorja Viranta, ki so ustanovili stranko Državljanska lista in bili najprej del Janševe vlade, zatem pa še vlade Alenke Bratušek.
Jenko je prevzel funkcijo izvršnega direktorja stranke, na različne načine financiral njeno delovanje, bil pa je tudi njen glavni kadrovik za položaje v državnih podjetjih. Konec leta 2012 je Jenko odstopil s funkcije v stranki in se posvetil poslovni karieri.
To se je zgodilo hkrati z izbruhom afere v Srbiji, kjer je slovensko podjetje Nuba prišlo do več deset milijonov evrov vrednega projekta gradnje optičnega omrežja. Dovoljenje za polaganje omrežja je dobilo brez razpisa, kot se je izkazalo, pa je darovalo 43 tisoč evrov Demokratski stranki, iz katere je bil pristojni minister. Pri projektu v Srbiji sta svetovala tudi dolgoletni direktor Maxtela Robert Nikolić in nekdanji direktor Telemacha Vojko Rovere. Jenko je tedaj pojasnil, da ne on ne Maxtel pri poslu ni imel nobene vloge.
Leta 2013 so mu zaupali položaj člana nadzornega sveta družbe SIJ, Slovenske industrije jekla, v kateri ima država 25-odstotni lastniški delež. Jenko je tam še danes, čeprav mu nekateri očitajo, da bolj kot interese države zastopa interes večinskega lastnika iz Rusije.
Jenko, ki velja za premožnega, je pred kratkim doživel hladno prho. Skupaj z več člani svoje družine je namreč vlagal v borzno hišo Moja delnica, ki je v začetku letošnjega leta zašla v hude težave in julija končala v stečaju. Za zdaj so dobili nazaj vsega nekaj deset tisoč evrov, izgubili pa so kar okoli 400 tisoč evrov.
Jenko in Reichmann skupaj že leta
Jenko je lastništvo za Siol.net odločno zanikal. Po njegovih besedah je resnični lastnik švicarskega podjetja, s tem pa tudi prejemnik večmilijonske kupnine, upokojeni avstrijski poslovnež Wilhelm Reichmann.
Gre za nekdanjega podpredsednika uprave in solastnika Voljatela, ki je hotel postati drugi največji slovenski operater, takoj za Telekomom Slovenije. Načrti so propadli, iz Voljatela je pozneje nastal Tuš Telekom. V Voljatelu je imel tedaj pomemben položaj tudi Jenko. Bil je med največjimi lastniki, predsedoval je nadzornemu svetu.
Ob vsem tem je treba opozoriti, da je bil Jenko dolgo zaposlen v Maxtelu, do leta 2012 je v njem deloval kot prokurist. V njegovih rokah je bil tudi enoodstotni lastniški delež.
Vse to Jenko pripisuje znanstvu z Reichmannom. Od leta 2012 imata skupaj tudi nepremičninsko podjetje J2VR. "Iz Maxtela sem se že pred časom umaknil," trdi Jenko.
Podjetje Maxtel ima sedež na ljubljanskem Rudniku.
V rokah podjetij iz davčnih oaz
Zakaj bi Reichmann, ki je bil v preteklosti neposredni lastnik svojih podjetij v Sloveniji, ravno Maxtel obvladoval prek podjetja v Švici? Tega pri njem nismo mogli preveriti, saj prodajnega postopka ni želel komentirati.
Kdo so bili dosedanji lastniki Maxtela
- 69,9 odstotka – Perano AG
- 19 odstotkov – lastni delež
- 11,4 odstotka – direktor Robert Nikolić
Maxtel je od nekdaj v lasti podjetij iz davčnih oaz. V letih od 2004 do 2009 je bil njegov večinski lastnik podjetje Quick Max s sedežem na Gibraltarju. Direktor tega podjetja je bil Reichmann, lastniška veriga pa se je izgubila v Panami. V letu 2009 je Quick Max večinski delež v Maxtelu prenesel na švicarsko podjetje Perano.
Ista podjetja so se leta 2006 pojavljala tudi v transakcijah z delnicami Voljatela. Takrat jih je eno od Jenkovih podjetij preneslo na podjetje Perano, ta pa naprej na podjetje Quick Max. Na zadnjega je svoje delnice prenesel tudi Reichmann.
Tej skupini podjetij je Jenko leta 2009 prodal tudi svoje podjetje Unitel, ki je v Sloveniji zgradilo hrbtenično optično omrežje, leta 2012 pa se je preselilo pod okrilje Maxtela.
Pred prodajo do evropskega milijona
Poslovanje Maxtela v lanskem letu je bilo uspešno. Povečal je tako obseg čistih prihodkov od prodaje kot čisti dobiček. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki je ključnega pomena in običajno določa vrednost podjetja ob prodaji, se je medtem zvišal na 700 tisoč evrov.
K temu, da je bil Telemach zanj pripravljen plačati okoli tri milijone evrov, je nedvomno pripomogel tudi dobljen posel z državo. Maxtel je namreč na javnem razpisu ministrstva za izobraževanje, znanost in šport dobil posel povezovanja osnovnih in srednjih šol ter vrtcev z optičnim omrežjem. Gre za projekt, v večini financiran z evropskimi sredstvi.
Na razpisu so prišli do sredstev oziroma prihodkov v vrednosti več kot 1,1 milijona evrov, ki se bodo porazdelili v obdobju 25 let, kolikor časa bo moral Maxtel vzdrževati omrežje.
6