Zeleni prehod
JEK2
Petek, 20. 9. 2024, 9.18
6 dni, 13 ur
Država bo oktobra začela obračunavati nov način omrežnine
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,43
Elektrodistributerji so pripravljeni na obračun omrežnine po novem načinu s 1. oktobrom. Gre za pomembne spremembe, ki so nujne, da bo omrežje zmoglo večje obremenitve, ki jih bo prinesla večja elektrifikacija ogrevanja in prometa, poleg tega prinašajo pravičnejše plačevanje omrežnine, je za STA dejala direktorica agencije za energijo Duška Godina. Večjo podražitev lahko pričakujejo gospodinjstva, ki imajo sončno elektrarno in imajo več energetsko intenzivnih naprav (toplotna črpalka, bazen, savna, električni avtomobil), če ne bodo spremenila navad.
Agencija za energijo je v začetku tedna dobila skupni dopis elektrodistribucijskih podjetij, družbe Informatika, ki razvija informacijske sisteme zanje, in sistemskega operaterja prenosnega ter distribucijskega omrežja Elesa, da so informacijski sistemi pripravljeni na novi obračun, je v pogovoru za STA povedala direktorica agencije za energijo Duška Godina.
Dodaten čas za testiranje obračuna po novem je bil glavni razlog za prestavitev uvedbe novega sistema, je dejala vodja regulatorja energetskega trga in zanikala, da bi bili razlog pritiski predstavnikov gospodarstva in ministrstva.
Uvedba že trikrat prestavljena
Uvedba je bila sprva predvidena 1. januarja letos, a so jo zamaknili na 1. marec, da sistema ne bi uvajali sredi zimske sezone, nato je bila zaradi dodatnega časa za testiranje obračuna premaknjena na 1. julij, končno pa na 1. oktober, je povedala Godina.
Spremembe so potrebne, ker bo treba zaradi pričakovanega povečanja porabe elektrike, med drugim zaradi povečane elektrifikacije pri ogrevanju in v prometu zaradi opuščanja fosilnih goriv, ter posledično povečanih obremenitev omrežja okrepiti distribucijski sistem.
GZS nasprotuje nacionalnemu energetskemu in podnebnemu načrtu (NEPN) Slovenije, saj po njihovem mnenju prinaša visoke cene elektrike, v njem pa tudi niso predvidena sredstva za zeleni prehod gospodarstva. Kritični so tudi do višje omrežnine, zato bo GZS preučila pravna sredstva za zaščito podjetij.
"Zadnja različica NEPN prinaša visoko ceno električne energije in višje stroške omrežnine, kar ustvarja nekonkurenčno poslovno okolje. To vodi v osiromašenje slovenskega gospodarstva po scenariju, ki ga spremljamo v Nemčiji, in v energetsko revščino za gospodinjstva," je na četrtkovi seji upravnega odbora GZS po navedbah zbornice poudaril njen predsednik Tibor Šimonka.
Kot so sporočili, so člani upravnega odbora NEPN zavrnili, saj po njihovem mnenju ne dosega nobenega od postavljenih ciljev. To so razogličenje proizvodnje električne energije in gospodarstva, zagotovitev zanesljivosti in neodvisnosti oskrbe elektroenergetskega sistema ter konkurenčne cene električne energije.
Zavrnili so ga tudi zato, ker v njem niso predvidena sredstva za zeleni prehod gospodarstva. "NEPN namreč predvideva 28,2 milijarde evrov investicij v industriji do leta 2030, izvedli pa smo jih le za približno osem milijard evrov. Torej bi morali za prihodnjih šest let zagotoviti še 20 milijard evrov investicij. NEPN pa predvideva le 700 milijonov evrov neposrednih spodbud, kar je zgolj 2,4 odstotka potrebnih sredstev," so opozorili.
Vodstvo GZS so pooblastili, da v sodelovanju z zunanjimi pravnimi strokovnjaki preuči vsa razpoložljiva pravna sredstva za zaščito pravnega položaja podjetij v zvezi z novo shemo obračunavanja omrežnin, ki bo veljala od oktobra.
Potrebne naložbe so po zadnjem razvojnem načrtu za obdobje 2025–2034 ocenjene na skupno 4,48 milijarde evrov. Finančni vir teh naložb elektrodistributerjev je omrežnina za distribucijski sistem, katere višino določa agencija za energijo, ki potrebna sredstva opredeli za petletno obdobje, višino tarif pa določi za eno leto vnaprej.
Oprostitev plačila omrežnine ni več predvidena
Do vključno leta 2026 se ocenjeni obseg pobrane omrežnine ne bo spremenil, za distribucijski sistem znaša 277 milijonov evrov letno (vključno z omrežnino za prenosni sistem 373 milijonov evrov), nato pa je v naslednjem petletnem obdobju 2027–2032 glede na načrte razvoja omrežij ocena, da bi se omrežnina morala povišati za 76 odstotkov na 488 milijonov evrov, pri čemer bi bil največji skok lahko že z 2026 na 2027 za 29 odstotkov, je povedala Godina.
Prav zato se po njenih besedah ne sme več zgoditi ukrep oprostitve plačila omrežnine, ki ga je takratna vlada sprejela v času energetske draginje in pred državnozborskimi volitvami, ko so bili vsi odjemalci oproščeni plačila omrežnine za tri mesece. Agencija je zato morala elektrooperaterjem znižati priznano donosnost in prejeli so za skoraj sto milijonov evrov manj sredstev.
Elektrodistribucijska podjetja so sicer vložila tožbo zoper odločitev agencije, sodišče pa o zadevi še ni odločilo. "A če jim bo pritrdilo, bomo to, česar smo bili odjemalci oproščeni, morali plačati," je povedala Godina.
Pravičnejši obračun?
Eden od ciljev novega sistema obračunavanja omrežnine je, da bi odjemalce spodbudili k takšni rabi omrežja, da bi del porabe razporedili v obdobja dneva, ko je omrežje zdaj manj obremenjeno. S tem bi bil lahko obseg naložb v omrežje nižji oz. bi jih lahko zamaknili.
Hkrati naj bi bil obračun omrežnine pravičnejši, saj naj bi vsak odjemalec plačal za uporabo omrežja toliko, kolikor ga dejansko uporablja, in ne tako kot zdaj, ko nekateri plačujejo premalo, nekateri pa preveč glede na svojo porabo. To omogoča merjenje porabe na 15 minut, kar je po besedah vodje agencije trenutno omogočeno za 95 odstotkov odjemalcev. Vsi bodo z naprednimi merilnimi sistemi po zagotovilih elektrodistribucijskih podjetij opremljeni konec leta 2025.
Za varčne odjemalce naj ne bi bilo podražitev
Pri odjemalcih, ki so bili že zdaj varčni in ki elektriko uporabljajo za kuhanje ter druga običajna opravila v gospodinjstvu, prilagajanje najverjetneje ne bo prineslo nobenega učinka, poudarja Godina. Odjemalci, ki pa se odločajo ali pa že imajo energetsko intenzivnejše porabnike (se ogrevajo na elektriko, polnijo doma električno vozilo, ogrevajo bazen ...), pa bodo imeli priložnost prilagajanja odjema.
Elektrooperater bo odjemalcu glede na njegovo rabo v zadnjem letu, upoštevaje tudi vrhunce porabe, določil dogovorjeno obračunsko moč. Ob morebitni prilagoditvi porabe bo lahko odjemalec to obračunsko moč znižal (prilagoditev bo mogoča vsak mesec), a ne prenizko, saj bo za preprečevanje špekulativnega zniževanja uvedena varovalka - dodatno plačilo, ko bo dogovorjena moč presežena.
"Večjo spremembo lahko pričakujejo gospodinjstva, ki imajo sončno elektrarno in imajo več energetsko intenzivnih naprav (toplotna črpalka, bazen, savna, električni avtomobil). Letni strošek omrežnine bi se s sedanjih 65 evrov zvišal na okoli 304 evre, ker je tak odjemalec do zdaj plačeval bistveno nižje moči od doseženih. A prav ta odjemalec ima potencial, da s prilagoditvijo porabe in znižanjem dogovorjene moči letni strošek omrežnine zniža, in bo oproščen prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije," pravi Duška Godina.
A se to plačilo v prehodnem obdobju dveh let za gospodinjske in male poslovne odjemalce ne bo zaračunalo. Bodo pa odjemalci obveščeni, kdaj so dogovorjeno moč presegali. Agencija svetuje, da se v prehodnem obdobju dogovorjene obračunske moči ne spreminja, saj odjemalec po spremembi ne bo več oproščen plačila omrežnine za presežno moč.
Tudi če se bo kdo v prehodnem obdobju odločil npr. za nakup toplotne črpalke, mu ni treba spremeniti dogovorjene moči, saj bo to upošteval elektrooperater pri določitvi dogovorjene moči za naslednje leto. Ta bo namreč vsako leto na podlagi pretekle rabe določil dogovorjeno moč za naslednje leto, o tem bo obvestil vsako leto na računih za junij, julij, avgust in september, je pojasnila Godina.
Povprečnemu gospodinjskemu odjemalcu, ki zdaj plačuje sedem kilovatov moči in letno porabi štiri tisoč kilovatnih ur elektrike, se bo po izračunih agencije ob nespremenjenih navadah glede porabe elektrike letni strošek omrežnine, ki predstavlja okoli četrtino končnega zneska na položnici, nekoliko znižal. Tudi pri odjemalcih, ki se že danes ogrevajo s toplotno črpalko in imajo višjo porabo električne energije, npr. med sedem in devet tisoč kilovatnimi urami, nimajo pa sončne elektrarne, bo letni strošek za omrežnino nižji, razlika pa je odvisna tudi od tega, ali je tak odjemalec že vlagal v ukrepe učinkovite rabe energije.
Večje podražitve za lastnike toplotnih črpalk in električnih avtomobilov
Lastniki sončnih elektrarn, ki so vključeni v shemo letnega net meteringa, v primeru več proizvedene energije, kot je bodo prevzeli iz omrežja, ne bodo plačali nič za energijo in tudi omrežnine za energijo ne. Plačali pa bodo več iz naslova moči, kar pa je odvisno od njihovih porabnikov in navad. "Odjemalec, ki ima npr. toplotno črpalko in je do zdaj plačeval dobrih 90 evrov, bo po novem za omrežnino plačeval približno 200 evrov letno, torej približno 110 evrov več, hkrati pa bo oproščen prispevka za obnovljive vire energije in bo zato letno iz tega naslova plačal med 80 in 90 evrov manj," je pojasnila Godina.
Večjo spremembo lahko pričakujejo gospodinjstva, ki imajo sončno elektrarno in imajo več energetsko intenzivnih naprav (toplotna črpalka, bazen, savna, električni avtomobil). Letni strošek omrežnine bi se s sedanjih 65 evrov zvišal na okoli 304 evre, ker je tak odjemalec do zdaj plačeval bistveno nižje moči od doseženih. "A prav ta odjemalec ima potencial, da s prilagoditvijo porabe in znižanjem dogovorjene moči letni strošek omrežnine zniža in bo oproščen prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije," je navedla.
Največje zvišanje omrežnine bo doletelo intenzivno industrijo
Spremembe bodo tudi pri poslovnih odjemalcih, a ne vseh. Mali poslovni odjemalci, teh je več kot 97 tisoč, bodo plačevali nižje stroške, saj je bila tudi zanje do zdaj obračunana administrativno določena moč. "Nekaterim odjemalcem na srednji napetosti se bo omrežnina zvišala za med sedem in 25 odstotkov, nekaterim se ne bo, kar pa ne bo imelo pomembnega vpliva na njihov končni znesek stroška za oskrbo z električno energijo, saj omrežnina pri teh odjemalcih znaša med sedem in 14 odstotkov," je ocenila Godina.
Pri intenzivnem industrijskem odjemu, ki je priključen na visoko napetost, bo zvišanje zneska omrežnine največje. V primeru, ki ga navaja agencija, s ceno zakupljene električne energije v višini 167 evrov na MWh za 117 odstotkov. A je pri tej skupini odjemalcev delež omrežnine v končnem znesku najnižji. Trenutno znaša med tremi in štirimi odstotki, po novem sistemu bo za omenjeni primer med štirimi in petimi odstotki.
To po mnenju Godine ne more bistveno vplivati na poslovanje podjetja. Ker večji del končnega stroška, okoli 80 odstotkov, predstavlja energija, imajo podjetja na dinamičnem trgu veliko potenciala za vplivanje na končni strošek z aktivnostjo pri zakupu energije, dodaja vodja agencije.
Za gospodinjstva bodo z novim letom položnice višje
Novi obračun se bo odrazil na položnicah novembra, ki bodo izdane za oktober, ko bo sicer še zadnji mesec nižje sezone obračuna omrežnine. Tako bo občutnejša razlika s položnicami za november, ki bo prvi mesec štirimesečne višje sezone.
Z novim letom je za gospodinjstva pričakovati dodatne spremembe na položnicah, saj se izteče regulacija cen za 90 odstotkov porabe za gospodinjstva, poleg tega bodo gospodinjstva – z izjemo imetnikov sončnih elektrarn – predvidoma znova plačevala prispevek za OVE. Vlada je v prizadevanjih za znižanje inflacije gospodinjstva oprostila plačila zadnjega za zadnja dva meseca leta 2023 in celotno leto 2024.
