Torek, 6. 2. 2018, 11.59
6 let, 2 meseca
Zeleno luč za pogajanje z Madžari o drugem tiru prižgali le poslanci SMC
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,59
1
Odbor DZ za zunanjo politiko je podprl vladno pobudo za sklenitev sporazuma z Madžarsko glede sodelovanja pri projektu drugi tir. Pobudi so zeleno luč pokazali le poslanci največje koalicijske stranke SMC. Državni sekretar Jure Leben je s podporo pobudi zadovoljen, pogajanja s sosednjo državo pa se bodo po njegovih besedah začela v 10 dneh.
Člani odbora so o pobudi več kot štiri ure razpravljali za zaprtimi vrati, pred glasovanjem pa so sejo za 45 minut prekinili. Ob prekinitvi je predsednik odbora Jožef Horvat (NSi) napovedal, da bo sejo obstruiral, razloga pa ni podal. Vodenje je prevzel Branislav Rajić iz vrst SMC, ki je pojasnil, da je Horvata zmotilo predvsem to, da ni bilo dovolj jasno obrazloženo zakaj se mora vlada s predlogom sporazuma vrniti v DZ, kjer bodo o njem odločali poslanci.
Predlog sporazuma pri projektu drugega tira železniške proge Divača–Koper ostaja skrivnost. Člani odbora za zunanjo politiko so si namreč gradiva, povezana s pogajanji z Madžari, ogledali le ob predhodnem dogovoru v prostorih ministrstva za infrastrukturo, ki ga vodi Peter Gašperšič. Od odločitve poslancev bo odvisno, ali bosta državi pogajanja sploh lahko začeli.
Za zaupnost se je odločila vlada
Poslanci so si predlog sporazuma pred sejo lahko ogledali le na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Peter Gašperšič.
Zaupnost pobude za sporazum z Madžari je posledica odločitve vlade Mira Cerarja, ki je na dokumentu konec prejšnjega tedna ohranila oznako zaupnosti. To je utemeljila z argumentom, da morata imeti delegaciji obeh držav možnost pogovore opravita v miru in brez zunanjih pritiskov.
A skrivanje dokumenta pred javnostjo sproža številne špekulacije in ugibanja o njegovi vsebini. Za zdaj najbolj sporen je predlog, da bi Republika Madžarska v zameno za finančni vložek v podjetje 2TDK, ki bo gradilo drugi tir, v upravljanje za 99 let dobila zemljišče ob krožišču na Serminu.
- "Sodišče mora zdaj ugotoviti, ali so nepravilnosti vplivale na rezultat referenduma" #video
-> Referendumska zakonodaja neustavna. Bomo znova odločali o drugem tiru? #video
Vrhovni sodniki lahko referendum tudi razveljavijo.
Vrhovni sodniki tehtajo, ali bo obveljal zakon o gradnji drugega tira
Medtem vrhovni sodniki tehtajo, ali so se pred referendumom o drugem tiru zgodile tako velike kršitve, da se referendum razveljavi. Med drugim ugotavljajo, ali je 97 tisoč evrov za vladno kampanjo iz proračuna odločilno vplivalo na izid.
Če bo referendum razveljavljen, bo to zaustavilo projekt gradnje drugega tira. Zakon so volivci podprli na septembrskem referendumu, ki nas je po podatkih državne volilne komisije (DVK) stal 3,2 milijona evrov.
Še prezgodaj za napovedi, kdaj bo znana odločitev
Na vrhovno sodišče se je s pritožbo po referendumu obrnil pobudnik referenduma Vili Kovačič. Vrhovni sodniki so nato prekinili obravnavo pritožbe in ustavno sodišče zaprosili za oceno ustavnosti referendumske zakonodaje. Kovačič meni, da je bil med kampanjo v neenakopravnem položaju z vlado, saj mu ta ni namenila sredstev.
In ustavno sodišče je prejšnji teden soglasno odločilo, da sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo. Na vrhovnem sodišču še ne morejo napovedati, kdaj bodo odločili.
– Če ne ugotovi nepravilnosti v referendumskem postopku oziroma ugotovi nepravilnosti, ki niso vplivale na izid glasovanja, lahko zavrne pritožbo.
– Če ugotovi nepravilnosti v referendumskem postopku, ki so vplivale na izid glasovanja, ugodi pritožbi, razveljavi referendum in odredi novega. Če bi se to zgodilo, bi morala DVK v dveh dneh po prejemu odločitve razpisati nov datum glasovanja.
– Ugodi pritožbi, razveljavi glasovanje in samo ugotovi izid referenduma. To bi se zgodilo, če bi bile nepravilnosti take, da so sicer vplivale na izid glasovanja, vendar je njihove posledice mogoče odpraviti z ugotovitvijo drugačnega izida referenduma.
1