Sreda, 31. 1. 2018, 10.57
6 let, 7 mesecev
Referendumska zakonodaja neustavna. Bomo znova odločali o drugem tiru? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,43
19
Ustavno sodišče je po pritožbi zaradi izvedbe referenduma o drugem tiru ugotovilo neustavnost obeh referendumskih zakonov. Kaj bo to pomenilo za uveljavitev zakona o drugem tiru, še ni jasno, o tem bodo odločali vrhovni sodniki. Zakon so volivci podprli na septembrskem referendumu, ki nas je po podatkih Državne volilne komisije (DVK) stal 3,2 milijona evrov.
Razveljavitev referenduma o drugem tiru bi ustavila izedbo tega projekta.
V neskladju z ustavo sta tako zakona o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji. Vendar pa ustavni sodniki niso presojali referendumskega postopka v primeru zakona o drugem tiru, usoda tega je v rokah vrhovnega sodišča.
Tudi ugotovljena protiustavnost zakonodaje sama po sebi še ne pomeni, da je prišlo do nepravilnosti, ki so vplivale na izid referenduma. To bodo presojali vrhovni sodniki
Vrhovno sodišče bo moralo odločiti, ali je bila kršitev tako velika, da se referendum o drugem tiru razveljavi. Med drugim bodo tehtali, ali je 97 tisoč evrov za vladno kampanjo iz proračuna odločilno vplivalo na izid. Če bo referendum razveljavljen, bo to zaustavilo projekt gradnje drugega tira.
Video: Planet TV
– Če ne ugotovi nepravilnosti v referendumskem postopku oziroma ugotovi nepravilnosti, ki niso vplivale na izid glasovanja, lahko zavrne pritožbo,
– če ugotovi nepravilnosti v referendumskem postopku, ki so vplivale na izid glasovanja, ugodi pritožbi, razveljavi referendum in odredi novega. Če bi se to zgodilo, bi morala DVK v dveh dneh po prejemu odločitve razpisati nov datum glasovanja.
– ugodi pritožbi, razveljavi glasovanje in samo ugotovi izid referenduma. To bi se zgodilo, če bi bile nepravilnosti take, da so sicer vplivale na izid glasovanja, vendar je njihove posledice možno odpraviti z ugotovitvijo drugačnega izida referenduma.
Vlada po presoji ustavnih sodnikov ne more biti enaka drugim organizatorjem kampanje, saj jo zavezuje dolžnost, da volivce o vsebini referenduma informira celovito. Predstaviti mora argumente obeh strani, in samo v tem primeru lahko porablja proračunska sredstva.
Zakonodaja nejasna, vladi določa napačno vlogo
Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi je v neskladju z ustavo, ker referendumski spor pred vrhovnim sodiščem ni jasno urejen. Po oceni ustavnega sodišča mora imeti vrhovno sodišče med drugim izrecno pooblastilo, da referendum razveljavi, če je v postopku prišlo do nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na referendumski izid.
Del zakona o volilni in referendumski kampanji pa je neskladen z ustavo, ker vladi omogoča, da enako kot drugi organizatorji vodi in financira referendumsko kampanjo. Vlada pa ne more biti enaka drugim organizatorjem kampanje, saj jo zavezuje dolžnost, da volivce o vsebini referenduma informira celovito in transparentno, so presodili ustavni sodniki.
Vlada se sicer lahko v kampanji izreče za ali proti zakonu, vendar mora predstaviti argumente obeh strani. In samo v tem primeru lahko porablja proračunska sredstva. Državni zbor pa ima medtem eno leto, da odpravi ugotovljene protiustavnosti.
Teršek: Lahko bi se razveljavil referendum
Ustavni pravnik Andraž Teršek meni, da obstajajo oprijemljivi stvarni razlogi, da bi se lahko razveljavilo tudi referendum o drugem tiru. "To je špekulacija. Ni nujno, da si bo vrhovno sodišče upalo/drznilo poseči po tej skrajni sankciji. Vsekakor pa je treba nemudoma sistemsko urediti postopek referenduma od začetka do konca za močno nadzorno vlogo sodišč oz. vrhovnega sodišča," je dejal Teršek.
Dodaja, da je treba razumeti, da javna oblast ne sme nastopati kot agitator za samo eno, njeno, edino pravo rešitev.
"Nastopati mora kot servis javnosti, kot javna oblast, ki ljudstvo kakovostno informira o vseh dejstvih in okoliščinah, za in proti, transparentno in enakopravno. Samo tako lahko porablja javni denar. To kot poanto sporoča ustavno sodišče," je še povedal.
Ustavni sodniki odločali po Kovačičevi pritožbi
Ustavni sodniki so pobudo za presojo omenjene zakonodaje na mizo dobili z vrhovnega sodišča, kamor se je obrnil predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo Vili Kovačič, pobudnik septembrskega referenduma. Kovačič je s pritožbo izpodbijal poročilo DVK o izidu glasovanja na referendumu o zakonu o drugem tiru.
Kovačič se je na vrhovno sodišče pritožil, ker v referendumski kampanji naj ne bi imel enakega položaja kot vlada, ki je denar za kampanjo dobila iz proračuna.
Vrhovni sodniki so namreč ugotovili, da jim trenutna zakonska ureditev zaradi neustavnih pravnih praznin preprečuje odločitev o pritožbi v referendumskem sporu in postopek odločanja prekinili do odločitve ustavnega sodišča.
Kovačič se je zoper poročilo DVK pritožil novembra. Po njegovem mnenju so se zgodile nepravilnosti, ki so vplivale na poštenost referendumskega postopka in s tem tudi na izid, ki ga v celoti izpodbija. Predvsem ga je motila razdelitev sredstev za kampanjo, zato je izpodbijal tudi določbe v volilni in referendumski zakonodaji, ki to določata.
Mogoče je tudi, da bomo volivci znova morali odločati o zakonu o drugem tiru.
Kovačič si želi novega referenduma in proračunskih sredstev
Sam si želi, da se referendum ponovi hkrati z enimi od letošnjih volitev, vlada pa naj sredstva za kampanjo iz proračuna nameni tudi njemu. Med drugim se je pritožil tudi zato, ker v referendumski kampanji naj ne bi imel enakega položaja kot vlada, ki je denar za kampanjo dobila iz proračuna.
Kovačič izpodbija tudi sklep vlade, s katerim je ta imenovala delovno skupino za vodenje in koordinacijo komuniciranja v referendumski kampanji, ter sklep, s katerim je dodelila 97 tisoč evrov denarja iz proračuna za potrebe vladne strani na referendumu.
Predsednik društva Davkoplačevalci se ne damo se je sicer zoper več sklepov vlade že sam pritožil na ustavno sodišče, a je zadnje njegove pritožbe zavrglo ali zavrnilo, ker ni uporabil vseh pravnih sredstev.
19