Sobota, 15. 9. 2018, 15.56
6 let, 2 meseca
Ljudje z droni raje letijo na črno, da se izognejo stroškom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,80
4
Trenutno imamo v Sloveniji 130 operaterjev z dovoljenji.
Od sprejetja uredbe o brezpilotnih zrakoplovih je minilo že več kot dve leti. Do danes je bilo izvedenih nekaj nadzorov ter izrečenih več prepovedi in glob, Javna agencija za civilno letalstvo (CAA) pa se je osredotočila predvsem na ozaveščanje. Težave ostajajo pri nadzoru, veliko je nevarnega letenja, problem je tudi nelojalna konkurenca, saj dejavnost opravljajo tudi tisti, ki zanjo nimajo dovoljenja.
Do danes je bilo v povezavi z uporabo brezpilotnikov izvedenih 15 inšpekcijskih postopkov, v katerih je bilo izrečenih dve prepovedi opravljanja dejavnosti v določeni kategoriji in šest prepovedi letenja, so povedali na CAA.
Objave posnetkov dronov na družbenih omrežjih, kjer je vidna kršitev uredbe, so lahko povod za kazni.
Izrečenih več glob, opominov in prepovedi, postopka tudi proti tujcema
"V 23 prekrškovnih postopkih so bile izrečene globe v skupnem znesku 2.350 evrov, pet opominov, deset prepovedi poletov z ustno in kasneje s pisno odločbo. Nekaj od teh je še v teku, in sicer se dva postopka trenutno vodita proti tujcema in še nista končana. Proti enemu se je postopek začel po uradni dolžnosti po objavi posnetka na Instagramu, za drugega je prijavo vložila policija," pravijo na agenciji.
"Kot organ, pristojen za izvajanje nadzora nad uredbo, je agencija izvajala predvsem promocijske akcije za ozaveščanje uporabnikov. Seveda se izvajajo tudi inšpekcijski nadzori in vodijo prekrškovni postopki, in sicer na podlagi prijav. Večino prijav je do zdaj podala policija, s katero smo tudi že izvedli skupni nadzor. Poleg tega se nadzor izvaja tudi na podlagi oddanih najav poletov, ki so jih operatorji dolžni oddati 12 ur pred letom," pravijo na CAA.
Preiskovalec letalskih nesreč: Ocenjujemo, da je zdaj tveganje manjše
Preiskovalec letalskih nesreč Toni Stojčevski pritrjuje temu, da je nova uredba pripomogla k izboljšanju stanja na tem področju, saj je zmanjšala tveganje. Kljub temu opozarja na nekatere pomanjkljivosti, ki še vedno zahtevajo pozornost.
Nelojalna konkurenca pomeni, da letenje z droni izvajajo ponudniki brez dovoljenj. Preiskovalec letalskih nesreč opozarja, da to velikokrat pomeni, da izvajalec ni profesionalen in ne pozna pravil letenja.
1. Naročniki izbirajo neprofesionalne operaterje brez pooblastil
Čeprav imamo uradno registrirane operaterje, je v praksi to še vedno problem, ko gre za področje izvajanja komercialnih poletov.
"Imamo operaterje, ki imajo pooblastilo za to, da izvajajo komercialno letenje. A v praksi bi tudi naročniki morali upoštevati določene kriterije, se pozanimati, s kom sklepajo pogodbe, saj še vedno nekateri izbirajo tiste, ki nimajo potrdil oziroma dovoljenj CAA," pravi Stojčevski.
2. Prihaja do nelojalne konkurence
Preiskovalec letalskih nesreč ocenjuje tudi, da prihaja do nelojalne konkurence, ta pa se po njegovih besedah lahko zmanjša le z nadzori in kazenskimi oziroma prekrškovnimi postopki. Pomeni pa tudi tveganje, saj tisti, ki to dejavnost izvajajo brez dovoljenj, ne zagotavljajo vseh varnostnih kriterijev, pravi Stojčevski.
"Ocenjujemo tudi tveganje, da lahko neko tuje podjetje s certifikatom, ki mu ga je izdala država znotraj Evropske unije, pride k nam in opravlja dejavnost, ne da bi upošteval nacionalna pravila," dodaja Stojčevski.
Nadzor nevarnega letenja je težji, saj drona na kraju prijave pogosto ni več, ko tja pride uradna oseba.
3. Tehnična pomanjkljivost pri nadzoru
"Za nadzor nad izvajanjem uredbe je pristojna CAA, ki je pri promociji varnosti na tem področju naredila veliko, kljub temu pa se pri nadzoru v praksi pojavljajo težave. Če se zgodi prijava ter se nadzorni organ odzove in pride na mesto inšpekcijskega postopka, dokazov takrat ni več, preprosto izginejo, operaterja in letalnika ni več na kraju dogodka," je pojasnil pomanjkljivost pri nadzoru zaradi same narave dejavnosti.
Primerna pooblastila bi lahko imela tudi policija
Stojčevski meni, da bi lahko s tem, ko bi nadzornemu organu, torej policiji, dali potrebna pooblastila, še izboljšali varnost.
"Tragični primer s smrtnim izidom fanta, ki je poleti snemal v središču Ljubljane, ni neposredno povezan s kategorijo, ki jo analiziramo, vendar bi to morda lahko preprečili, če bi s pooblastilom nadzornik občine ali policist preprečil letenje, kjer to po uredbi ni dovoljeno glede na naseljenost in prisotnost ljudi."
Marsikdo leti, a ni seznanjen s predpisi
Stojčevski ne more presoditi, ali je incidentov veliko oziroma več, ugotavljajo pa, da je bilo tveganje prej večje. "Niti ne moremo reči, da se je zgodilo kaj, zaradi česar bi morali izdati varnostna priporočila. Imamo pa morda trenutno malo zmešnjave v tem smislu, da si lahko marsikdo privošči brezpilotnike, a ni seznanjen z nacionalnimi predpisi, kjer je opredeljeno, ali lahko leti znotraj urbanih okolij ter s kakšnim namenom in podobno," je pojasnil Stojčevski.
Pred uredbo so o dogodkih poročali pristojni organi, torej policija, kontrola zračnega prometa, agencija za civilno letalstvo, prekrškovni organi, redko pa je kdo kršitev prijavil kot fizična oseba.
"Zdaj, ko imamo urejeno regulativo in uredbo o poročanju o dogodkih, ki določa kategoriji obveznega in prostovoljnega poročanja, sami operaterji drugih kategorij letenja obveščajo o dogodkih, ki jih sicer ne kategoriziramo kot urgentne dogodke ali incidente. Imamo torej več poročil. Širša je kultura poročanja, ki je značilna za letalstvo, bolj je zaživela," meni Stojčevski.
Toni Stojčevski, preiskovalec letalskih nesreč, ki deluje v okviru infrastrukturnega ministrstva, opaža več prijav fizičnih oseb.
Nevarnega letenja je še vedno zelo veliko
Kot je povedal Boštjan Vidmar, modelar in predsednik Inštituta za razvoj brezpilotnih sistemov, je nevarno letenje še vedno zelo pogosto. Po njegovih besedah se na turističnih mestih pogosto dogaja tudi, da se dva operaterja ne moreta dogovoriti, kdo bo kje letel. Ljudje svoje brezpilotnike celo prvič preizkušajo kar nad ljudmi.
Po mnenju Vidmarja je uredba vplivala predvsem na ozaveščenost tistih, ki so leteli že prej, težave pa še vedno ostajajo.
"Uredba bi morala veljati neko prehodno obdobje. Pričakovali smo, da se jo bo nadgrajevalo, a se to ni zgodilo. Postopke bi bilo vsekakor treba poenostaviti, prilagoditi razmeram, prilagoditi tudi cene. Bolje je namreč, da bi pokrili čim več uporabnikov in jih obveščali, kot da se ljudje odločijo, da zakonu ne bodo sledili. Nekaj bo treba narediti, upam, da ne bomo čakali zgolj na evropsko direktivo," meni Vidmar.
"Ljudi je treba podučiti in jih umestiti v evidenco. Trenutno je že sam proces napačen. Takoj ob nakupu naprave bi morali uporabniki že v trgovini dobiti navodila za preprosto registracijo, nato pa bi se naprej upoštevalo še jasna pravila," pravi Boštjan Vidmar z Inštituta za razvoj brezpilotnih sistemov.
Ljudje raje letijo na črno, da se izognejo stroškom
Število operaterjev upada, pravi Vidmar. "Letos je izobraževanje odpadlo že dvakrat, ker se je prijavilo premalo ljudi," pove Vidmar, ki skupaj z agencijo pripravlja izobraževanja.
Meni, da je to zato, ker ljudje špekulirajo in čakajo na novo direkcijo ali pa razmišljajo, da tega ne potrebujejo, saj se želijo izogniti stroškom in bodo tako še naprej raje leteli na črno.
"Tisti, ki so opravili vse potrebno, so avtomatsko lahko podvrženi nadzoru, druge pa lahko nadzorujejo samo, ko se kaj zgodi," pravi Vidmar.
Pripravljajo se novi predpisi, enotni za vso Evropsko unijo
Na evropski ravni se pripravlja nov predpis, ki bo področje brezpilotnih zrakoplovov uredil enotno, tako da se bodo dovoljenja, izdana v državah članicah EU, medsebojno priznavala, pojasnjujejo v agenciji za civilno letalstvo.
"Seveda bo nov predpis prinesel številne novosti, kot so sistem digitalne registracije za operaterje, obveznost držav članic, da določijo prepovedane cone oziroma cone, kjer bo mogoče letenje samo za posamezne brezpilotne zrakoplove, obveznost nadzora trga in podobno," so dodali na agenciji.
Nova evropska zakonodaja bo zaostrila pravila, a bodo ta bolj jasna
"Po novem bodo brezpilotniki del letalske zakonodaje. Pravila bodo enotna po vsej Evropi, a se bodo bolj zaostrila," meni Vidmar, ki kljub temu, da se bodo pravila predvsem v tehničnem delu bolj zapletla, v tem vidi prednosti. Hkrati se bodo pravila razvijala skupaj z razvojem in ne bodo odvisna od vsake države posebej.
V novi zakonodaji je tudi velik poudarek na prepoznavanju nevarnosti in na tem, da morajo biti ljudje podučeni. Vidmarja skrbi, da bi v Sloveniji začela veljati kasneje kot drugod, če bi država zaprosila za odlog. To bi pomenilo, da bodo v vmesnem obdobju tujci z urejenimi pogoji lahko leteli pri nas, naši uporabniki pa ne bodo mogli drugam oziroma dovoljenj za to ne bodo mogli pridobiti v Sloveniji.
Kaj se je zgodilo od objave uredbe do danes?
- Na agenciji so najprej začeli izvajati izpite za pridobitev potrdila o poznavanju pravil letenja, ki so predpogoj za opravljanje letalske dejavnosti kategorij C in D. Do zdaj je izpit uspešno opravilo več kot 200 kandidatov.
- Agencija je izdala Sprejemljive načine usklajevanja (SNU) in navodila k uredbi o sistemih brezpilotnih zrakoplovov ter pripravila obsežna gradiva kot pomoč operaterjem in upravljavcem brezpilotnih zrakoplovov pri izvajanju letalske dejavnosti.
- Po 13. 8. 2016 je agencija začela izdajati tudi dovoljenja za opravljanje letalske dejavnosti z brezpilotnimi zrakoplovi. Trenutno jo lahko pri nas opravlja 130 operatorjev.
- Z namenom preventivnega delovanja agencija izvaja brezplačne delavnice z vsebinami za tiste, ki nameravajo pristopiti k izpitu za pridobitev potrdila o poznavanju pravil letenja.
- Vzpostavili so tudi spletno stran dronbonton.si, ki uporabnikom na prijazen način poda bistvene podatke o pravilnem izvajanju letalske dejavnosti z brezpilotnimi zrakoplovi, še zlasti o pravilih letenja.
- Promocijske letake so razdelili turistično-informacijskim centrom po Sloveniji z namenom, da se o varni uporabi brezpilotnih zrakoplovov ozavestijo tudi tujci.
Na spletni strani dronbonton.si je potekala tudi nagradna igra, katere glavna nagrada je bil brezpilotni zrakoplov.
4