Dr. Andrej Kohont: "Medgeneracijsko sodelovanje izboljšuje blaginjo vseh generacij"

Dr. Andrej Kohont

Dr. Andrej Kohont, zakaj je sodelovanje generacij v organizacijah dandanes pomembno?

Raziskave in dobre prakse kažejo na številne pozitivne učinke medgeneracijskega sodelovanja. V delovnih okoljih povezuje sodelavce, prispeva k oblikovanju rešitev ter izboljšuje pretok informacij in komunikacijo. Posledično je manj nesporazumov, delovna klima je boljša in ljudje raje ostajajo v organizaciji. Starejši ostajajo dlje aktivni, hkrati pa obstoječe znanje nadgrajujejo in se bolj učinkovito spoprijemajo s spremembami. Mlajši sodelavci na temelju znanja in izkušenj starejših lažje, hitreje in bolje prevzemajo zahtevnejše naloge. Delodajalci poročajo tudi o višjem zadovoljstvu, motiviranosti in produktivnosti zaposlenih.

S kakšnimi izzivi se srečujejo delodajalci pri krepitvi medgeneracijskega sodelovanja?

Mnogi se spoprijemajo s pomanjkanjem sodelavcev, fluktuacijo, staranjem kolektiva in upokojevanjem starejših sodelavcev. Ob tem se sprašujejo, kako prepoznati in aktivirati potenciale sodelavcev, na kakšne načine okrepiti kroženje in pretakanje skritega v izraženo znanje, kako uravnovesiti razmerje med senioriteto, izkušnjami, novim znanjem in kompetentnostjo ter tako ustvarjati odprta delovna okolja. Številni delodajalci so pri spopadanju s tovrstnimi izzivi zelo uspešni, izkoriščajo prednosti medgeneracijsko mešanih ekip in to raznolikost pogledov uglasijo z namenom krepitve sodelovanja in doseganja strateških ciljev organizacije.

Na kakšen način v organizacijah pristopajo k reševanju medgeneracijskih izzivov?

Aktivnosti medgeneracijskega menedžmenta so usmerjene v vse starostne skupine sodelavcev in vse organizacijske ravni. So del organizacijske kulture, v kateri se delodajalci zavedajo, da so ključ do uspešnosti opolnomočeni in kompetentni sodelavci ne glede na starost. Ključna pri krepitvi medgeneracijskega sodelovanja v organizaciji je vloga vodstva, vodij in kadrovskih služb. Ti ustvarjajo in zagotavljajo organizacijsko podporo, krepijo razvoj in usposabljanje sodelavcev ter oblikujejo okolje za medgeneracijsko sodelovanje. Podpora vključuje zagotavljanje občutka psihološke varnosti pri izmenjavi mnenj in znanja ter prepoznavanje posameznikovih kompetenc in razvojnih potreb. Pomemben del so usposabljanja za zmanjševanje stereotipov ter spodbude za ustvarjanje skupnega znanja.

Ste predsednik strokovne komisije za podeljevanje priznanja MEGA, ki se pod okriljem projekta Vsi zmagujemo, ko sodelujemo podeljuje medgeneracijsko aktivnim delodajalcev. Kateri so primeri dobrih praks delodajalcev v Sloveniji?

Razlike med vrednotami različnih generacij je smiselno upoštevati pri vseh aktivnostih menedžmenta človeških virov: od privabljanja sodelavcev, usposabljanja in razvoja do načrtovanja kariere, nagrajevanja, pri oblikovanju procesov dela in vodenju. Obstaja veliko primerov dobrih praks tako doma kot v tujini. Konkretni primeri so senčenje uprave, različne oblike mentorskih shem in pripravništev, krepitev ekipnega duha in usposabljanja na delovnem mestu prek vključevanja in sodelovanja sodelavcev različnih generacij. Hkrati je pomembno komuniciranje o pristopih in praksah medgeneracijskega menedžmenta, ki jih podjetje uporablja, saj to prispeva k privabljanju in ohranjanju talentov.

Intervju je nastal v okviru projekta Vsi zmagujemo, ko sodelujemo, ki ga sofinancirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropski socialni sklad. Več na www.sodelovalnica.si.

Naročnik oglasnega sporočila je MDDSZ.