Petek, 17. 11. 2023, 19.08
1 leto, 1 mesec
Dopolnila k proračunu za leto 2025 brez podpore odbora
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,05
V državni proračun naj bi se leta 2025 steklo 14,6 milijarde evrov, odhodki pa so določeni v višini 15,8 milijarde evrov. Primanjkljaj naj bi tako znašal 1,26 milijarde evrov oziroma 1,8 odstotka BDP, je danes povedal Boštjančič.
Odbor DZ za finance je za potrditev na plenarni seji pripravil predlog državnega proračuna za leto 2025. Vloženih dopolnil, s katerimi bi opozicija prerazporedila za približno 198 milijonov evrov porabe, ni podprl. V soboto bo obravnaval še predlog sprememb proračuna za leto 2024, oba pa bo DZ potrjeval prihodnji teden.
Člani odbora za finance so se s predlogom proračuna za leto 2025 seznanili že pred štirimi tedni, ko je finančni minister Klemen Boštjančič povedal, da ga je vlada pripravila v še vedno negotovih razmerah po zaporedju treh kriz, to so covid-19, energetska kriza in obsežne poplave v letošnjem avgustu.
Od takrat se razmere niso spremenile. Vlada je tako v dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2025, ki ga je pripravila po tem, ko so se oktobra s proračunskimi načrti poleg članov odbora za finance seznanila tudi druga delovna telesa državnega zbora, pustila prihodke in odhodke enake, kot jih je predstavila oktobra.
Primanjkljaj naj bi znašal 1,26 milijarde evrov
V državni proračun naj bi se leta 2025 steklo 14,6 milijarde evrov, odhodki pa so določeni v višini 15,8 milijarde evrov. Primanjkljaj naj bi tako znašal 1,26 milijarde evrov oziroma 1,8 odstotka BDP, je danes povedal Boštjančič.
Je pa vlada v dopolnjenem predlogu izvedla nekatere spremembe, in sicer je dodatno zagotovila sredstva za investicije v cestno infrastrukturo v višini 21,5 milijona evrov, za toliko pa se bo zmanjšala proračunska rezerva. Ministrstvo za infrastrukturo bo imelo na voljo rekordna sredstva, tudi zato, ker je z naskokom največji del odprave posledic poplav vezan na gradbena dela, je dejal minister.
Danes sta poslanski skupini opozicije predlagali še 32 prerazporeditev v skupni vrednosti nekaj več kot 198 milijonov evrov, od katerih odbor za finance kot matično delovno telo ni podprl nobenega. Svojih dopolnil ni pripravil.
V opoziciji kritični
V opoziciji so bili do predstavljenega dokumenta kritični. Prihodki so nerealno ocenjeni, je tako kot tudi predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun opozorila poslanka SDS Suzana Lep Šimenko. "Res je, da nameravate zvišati davek od dohodkov pravnih oseb, a gospodarski položaj ni ravno bleščeč, zato se mi zdijo te številke malo preveč napihnjene," je dejala. Jernej Vrtovec (NSi) pa je opomnil, da vlada pogosto spreminja svoje odločitve, zato ga zanima, "ali se tudi s tem proračunom hecate in bomo kaj kmalu dobili nekaj novega na mizo".
"To dodatno zmanjšuje njegovo kredibilnost"
Kračun je menil, da čeprav vlada z dopolnjenim predlogom skupnega obsega prihodkov in odhodkov ni spreminjala, pa je spremenila nekatere svoje ukrepe, kot so ukinitev solidarnostnega prispevka, usklajevanje socialnih transferjev in plač ter oprostitev prispevka za obnovljive vire energije. "To dodatno zmanjšuje njegovo kredibilnost," je dejal o danes obravnavanem predlogu proračuna. Dokument se mu zdi brezpredmeten, saj vlada ni predstavila javnofinančnih učinkov dodatno sprejetih ukrepov.
V soboto bo imel odbor na dnevnem redu še predlog sprememb proračuna za leto 2024, proračunske dokumente za prihodnji dve leti pa bo DZ potrjeval na redni novembrski seji, ki se začne v ponedeljek.
