Sreda, 19. 7. 2023, 13.06
1 leto, 4 mesece
Domovom za starejše nič več subvencij, oskrbnine se bodo podražile
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,61
Institucijam so že pripravili potrebne izračune in določili zgornjo mejo, do katere se oskrbnine lahko dvignejo.
Interventni zakon, s katerim je država domovom za starejše iz proračuna subvencionirala del stroškov in dvig oskrbnin omejila na največ 4,5 odstotka, se je konec junija iztekel. V domovih opozarjajo, da se dvigu oskrbnin julija ne bodo mogli izogniti. Ministrstvo za solidarno prihodnost jim je določilo zgornjo mejo dovoljene podražitve.
Na ministrstvu so navedli, da se zavedajo težav, ki jih na socialno-varstvenem področju pušča splošna rast cen, še posebej tistih težav, zaradi katerih so domovi za starejše in druge institucije primorani dvigovati cene oskrbnin.
Kot so dodali, so institucijam že pripravili potrebne izračune in določili zgornjo mejo, do katere se oskrbnine lahko dvignejo. "Še naprej pa si bomo prizadevali, da dvig cen oskrbnin ne bo prizadel uporabnic in uporabnikov storitev v socialno-varstvenih zavodih," so zagotovili.
V fužinskem domu cene uskladili za 5,8 odstotka
V domu starejših občanov Fužine v Ljubljani so pojasnili, da se lahko po navodilu ministrstva stroški za plače povečajo največ za 6,7 odstotka, drugi stroški dela pa največ za 13 odstotkov. Stroški materiala in storitev se lahko povečajo za največ 7,1 odstotka, in sicer za napovedano stopnjo inflacije za leto 2023.
Glede na tabelo, ki jim jo je posredovalo ministrstvo, so tako v fužinskem domu cene uskladili za 5,8 odstotka. Nove cene veljajo s 1. julijem, je navedel direktor doma Jaka Bizjak.
V Domu Danice Vogrinec Maribor cena oskrbe v dvoposteljni sobi s souporabo sanitarij, t. i. hotelski del, zdaj stane približno 22 evrov na dan. Svet zavoda pa bo zaradi izteka veljavnosti interventnega zakona proti koncu meseca odločal o morebitni podražitvi s 1. julijem. Zvišanje naj bi bilo v razponu od deset do 15 odstotkov, je povedal direktor doma Marko Slavič.
Zdus: V zakonu o dolgotrajni oskrbi so upokojenci obravnavani diskriminatorno
V Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) ocenjujejo, da zakon o dolgotrajni oskrbi diskriminatorno obravnava upokojence, ker bodo upokojenci obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo plačevali od neto pokojnine. Čeprav so po eni strani zadovoljni, da je bil zakon končno sprejet, ob tem opozarjajo, da gre za nedorečen pravni akt.
DZ je v ponedeljek sprejel zakon o dolgotrajni oskrbi, v obravnavi po nujnem postopku. Zakon ureja pravice iz dolgotrajne oskrbe in od 1. julija 2025 določa plačilo obveznega prispevka v višini enega odstotka. V koaliciji so prepričani, da je zakon kakovosten, v opoziciji pa mu nasprotujejo tudi zaradi obveznega prispevka.
V skladu s sprejetim zakonom bodo delodajalci in delojemalci plačali prispevek v višini enega odstotka bruto plače, upokojenci pa v višini enega odstotka od neto pokojnine. Samostojni podjetniki in kmetje bodo plačali dva odstotka, ker so hkrati delodajalci in delojemalci. Ministrstvo predvideva, da bodo s prispevkom dobili 620 milijonov evrov letno.
Dejstvo, da bodo upokojenci plačevali obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo od neto pokojnine in ne iz sredstev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, kot to velja za obvezno zdravstveno zavarovanje, po navedbah Zdusa pomeni odmik od pravne države, saj da je v nasprotju z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. "Tako bodo upokojenci imeli na razpolago še manj denarja, kot ga imajo," so opozorili v sporočilu za javnost.
"Vsi dosedanji prispevki za obvezna socialna zavarovanja se plačujejo od bruto plač in povečanje prispevnih stopenj praviloma ne pomeni znižanja plač, zato menimo, da so v tem zakonskem aktu upokojenci diskriminatorno obravnavani," so poudarili.
Ob tem so spomnili, da je komisija za zdravstveno in socialno varstvo Zdusa 30. junija pozvala k dopolnitvi zakona, in sicer tako, da bi bili prispevki za dolgotrajno oskrbo in morebitna dodatna plačila definirana kot odbitna postavka pri osnovi za dohodnino.
Takrat so opozorili tudi, da predlog zakona še vedno ne ponuja natančne razmejitve storitev zdravstvene nege na del, ki je pravica iz zdravstvenega zavarovanja, in na del, ki sodi v dolgotrajno oskrbo. "Izvajanje zakona bo pokazalo, kako bo ta določila treba dopolniti, sicer obstaja tveganje dvakratnega plačila istih storitev, in sicer enkrat iz javnih sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja in enkrat iz storitev dolgotrajno oskrbo," so zapisali.
Po pozivu je minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac 3. julija predsednico Zdusa Zdenko Jan in predsednico komisije za zdravstveno in socialno varstvo Rosvito Svenšek povabil na delovni sestanek. "Naši argumenti pristojnih niso prepričali in nad močjo argumenta je prevladal argument moči," so kritični pri Zdusu.
V Centru za družbeno raziskovanje Cedra pa so opozorili, da je bila javna obravnava zakona o dolgotrajni oskrbi za produktiven pogovor z deležniki bistveno prekratka in da je zakon problematičen za uporabnike, zavarovance, izvajalce in ocenjevalce.
