Domove za starejše zaradi finančne stiske lani zapustilo okoli 250 ljudi

V skupnosti ocenjujejo, da je zaradi finančne stiske lani domove zapustilo skoraj 250 ljudi. "Letos se sicer ne nadaljuje trend odhodov, pa vendar se ljudje pogosto ne odločajo za namestitev, čeprav bi v resnici potrebovali oskrbo, kot jo ponujajo domovi, prav iz razloga, ker ne morejo sami s pomočjo svoje družine plačati oskrbe institucionalnega varstva," je pojasnil predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Boris Koprivnikar.

Kot menijo v skupnosti, je poleg širših razmer v obdobju krize na to pomembno vplivala sprememba zakonodaje, ta je predvidela izgubo varstvenega dodatka za vse, ki so nastanjeni v domovih, čemur so v skupnosti ostro nasprotovali. Poleg tega je bila po podatkih skupnosti, ki so jih analizirali pred kratkim, v letu 2010 povprečna pokojnina prvič nižja od povprečne oskrbe v domu, kar pomeni, da se v resnici kupna moč starejših v primerjavi s ceno institucionalnega varstva hitrejše slabša, kljub temu da cena institucionalnega varstva realno že leta upada, je dejal Koprivnikar.

Cena polne oskrbe v domu za razmeroma samostojnega stanovalca se začne pri manj kot 500 evrih na mesec in znaša pri najbolj zahtevnih oblikah oskrbe pri zasebnih izvajalcih do 1.400 evrov na mesec.

Še dodatni razlog za to, da vedno več mest v domovih ostaja prostih, pa je po njegovih besedah v tem, da se je v zadnjih letih izjemno povečala mreža domov predvsem na način podeljevanja koncesij zasebnim izvajalcem. Po zadnjih podatkih skupnosti, ki jih sproti dopolnjujejo posamezni domovi, je trenutno v slovenski mreži javnih domov (torej zasebnikov s koncesijo ali državnih domov, ki delujejo v javni mreži) prostih 197 mest od skupno 18.522 razpoložljivih postelj.

Hkrati pa je trenutno za vstope v domove 3.306 aktualnih prošenj, povpraševanje je trenutno glede na zmogljivosti največje na Gorenjskem. Glede aktualnih prošenj se domovi po Koprivnikarjevih besedah spopadajo z dolgoletno prakso, ko imajo morebitni stanovalci navado, da prošnjo za vstop v dom oddajo tudi leta prej, ko resno nameravajo vstopiti vanj. Tako se v primeru posameznega prostega mesta zgodi, da socialna delavka možnost vstopa za eno prosto mesto preveri tudi pri 50 prosilcih.

Po Koprivnikarjevih besedah je tako pomembnejši podatek o prostih mestih, medtem ko število oddanih prošenj ni relevanten podatek o tem, kakšna je potreba po dodatnih zmogljivostih. Te v Sloveniji po njegovih besedah že zdaj zadoščajo.

Novi domovi niso potrebni "Dodatna mesta, novi domovi niso potrebni. Potrebne so drugačne oblike storitev, predvsem storitve v domačem okolju, ki jih lahko večinoma izvajajo tudi domovi. Na tem področju smo v primerjavi z drugimi državami izredno podhranjeni," pravi Koprivnikar. Po njegovih informacijah se trenutno gradita vsaj dva domova, ki sta že pridobila državno koncesijo.

Brez koncesije pa v Sloveniji po njegovih podatkih prav tako delujeta dva domova, ki pa imata oba ustrezno dovoljenje za izvajanje domskega varstva pod tržnimi pogoji. Eden od teh je v Preboldu, kjer se ravno v tem času srečujejo s finančno stisko, ki jo občutijo predvsem zaposleni, saj plač ne prejemajo redno.

Po Koprivnikarjevih besedah so takšni domovi, ki nimajo koncesije in posledično tudi ne dostopa do sredstev zdravstvene blagajne za zdravstveno nego, v težkem položaju. Poleg tega so "občutno dražji", ob tem, da se pojavljajo prosta mesta v javni mreži, pa so po Koprivnikarjevih besedah tudi nekonkurenčni na trgu.