Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
16. 5. 2024,
17.10

Osveženo pred

4 tedne

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,06

Natisni članek

poslanci Slovenija Evropska unija Državna volilna komisija kandidati Evropski parlament evropske volitve evropske volitve

Četrtek, 16. 5. 2024, 17.10

4 tedne

Do volitev v Evropski parlament je le še nekaj tednov

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,06
Evropske volitve | Foto STA

Foto: STA

Še slab mesec nas loči od volitev v Evropski parlament, ki jih bodo letos spremljali tudi trije posvetovalni referendumi o preferenčnem glasu, rabi konoplje in pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Poudarek pa bo na izvolitvi devetih poslancev, ki nas bodo v prihodnjih petih letih zastopali v Evropskem parlamentu, kamor bomo 9. junija v celotni Evropski uniji izvolili skupaj 720 predstavnikov.  

Medtem ko kandidati v domačih državah križajo meče pod okriljem nacionalnih političnih strank, pa se po tem, ko so izvoljeni za poslance Evropskega parlamenta, večina odloči, da postanejo del nadnacionalnih političnih skupin, in sicer na podlagi skupnih idealov.

Evropskih poslanskih skupin je v trenutnem sklicu Evropskega parlamenta sedem, poleg pa je še skupina nepovezanih poslancev. Vsaka skupina mora imeti najmanj 23 evropskih poslancev iz vsaj četrtine članic EU. Ti istočasno ne smejo biti člani več političnih skupin. Sedijo v političnih skupinah, pri čemer pa niso razporejeni po narodnosti, ampak politični pripadnosti.

Kdo lahko predlaga kandidate?

Najmanjše število poslancev, ki v Evropskem parlamentu zastopajo posamezno državo, je šest, nobena država članica pa ne sme imeti več kot 96 poslancev. Politična stranka lahko v Sloveniji vloži listo kandidatov, če je podprta s podpisi najmanj tisoč volivcev ali s podpisi najmanj štirih poslancev državnega zbora. Dve politični stranki ali več strank lahko vloži skupno listo kandidatov, če je podprta s podpisi najmanj šestih poslancev državnega zbora ali najmanj tisoč petsto volivcev. Vsak poslanec lahko da podporo samo eni listi kandidatov.

Volivci lahko vložijo listo kandidatov, če je podprta s podpisi najmanj tri tisoč volivcev. Vsak volivec lahko da podporo samo eni listi kandidatov.

Proporcionalni volilni sistem

Vse države morajo uporabiti volilni sistem, ki zagotavlja proporcionalno zastopanost, kar pomeni, da je število izvoljenih kandidatov na vsaki listi odvisno od deleža glasov, ki jih je na volitvah zbrala lista.

V Sloveniji se poslanke in poslanci v Evropski parlament volijo po proporcionalnem načelu. Volivec lahko glasuje samo za eno listo kandidatov. Pri volitvah poslancev v Evropski parlament volivec odda svoj glas bodisi posamezni kandidatni listi bodisi posameznemu kandidatu ali kandidatki z liste. Volivec lahko na glasovnici označi enega kandidata, ki mu daje prednost pred preostalimi kandidati na listi, za katero je glasoval (preferenčni glas).

Kandidati, ki zberejo več preferenčnih glasov, imajo večje možnosti za izvolitev. Preferenčni glasovi se upoštevajo le, če število preferenčnih glasov za kandidata na določeni listi preseže število "nepreferenčnih" glasov za to listo.

Tudi vrstni red kandidatov na listi je pomemben

S posamezne liste so izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov. Ti pa se upoštevajo le, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega količnik, izračunan tako, da se število vseh glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi.

Na primer, če bi lista prejela 100 tisoč glasov, bi količnik znašal 5.555 glasov. Torej mora kandidat, ki je med tistimi z največ preferenčnimi glasovi, prejeti vsaj 5.555 glasov, če naj se preferenčni glas upošteva.  

Če po tem pravilu ni izvoljenih toliko kandidatov, kolikor poslanskih mandatov pripada posamezni listi, so na preostala poslanska mesta izvoljeni kandidati po vrstnem redu na listi.

Noben spol z manj kot 40 odstotki

Tudi na evropskih volitvah veljajo t. i. ženske kvote. To pomeni, da na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki. Vsaka lista pa mora pri tem biti sestavljena tako, da je najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico liste.

V Sloveniji ni volilnega praga za izvolitev v Evropski parlament. Nekatere države imajo 1,8-odstotni, tri-, štiri- ali petodstotni volilni prag, višji pa v skladu z evropsko zakonodajo ni dovoljen. 

Sedež(i) Evropskega parlamenta

Uradni sedež Evropskega parlamenta je v Strasbourgu, vendar parlamentarni odbori zasedajo v Bruslju, medtem ko je generalni sekretariat v Luksemburgu. Takšna ureditev je bila leta 1999 zapisana v Amsterdamsko pogodbo, razlogi za to so zgodovinska nezmožnost dogovora med članicami glede sedeža. Takšna razdelitev je nepraktična in tudi stroškovno potratna, vendar pa bi morali za spremembo te ureditve doseči soglasje v Svetu EU. 

Nekaj ključnih datumov:

Datum volitev: 9. junij 2024

Volišča: odprta od 7. do 19. ure (tudi za predčasno glasovanje)

Možnost predčasnega glasovanja: od 4. do 6. junija 2024

Začetek volilnega molka: 7. junij 2024

Uradni rezultati glasovanja: med 24. junijem in 5. julijem 2024

Število kandidatnih list: 11

Število kandidatov: 99

Število voljenih poslancev iz Slovenije v Evropski parlament: devet

Število volilnih upravičencev v Sloveniji: 1.693.291

Število vseh voljenih poslancev v Evropski parlament za mandat 2024–2029: 720

Druge možnosti glasovanja

Predčasno lahko glasujemo le v svojem volilnem okraju. Odprto je le eno volišče za predčasno glasovanje na volilni okraj. Vse informacije o posebnih oblikah glasovanja so na voljo tukaj.

Možnost glasovanja po pošti: da, za tiste, ki so v bolnišnici, socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo, priporu ali v zavodu za prestajanje kazni. Obvestilo o glasovanju po pošti je treba poslati na okrajno volilno komisijo najpozneje deset dni pred volilnim dnevom (do 29. maja 2024). Obrazec lahko dobijo v zavodu ali na spletni strani e-uprave.

Možnost glasovanja po pošti za invalide: volivke in volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu. To morajo sporočiti okrajni volilni komisiji najpozneje tri dni pred dnevom glasovanja (do 5. junija 2024).

Možnosti glasovanja prek spleta v Sloveniji na evropskih volitvah ni, prav tako ni mogoče glasovanje prek pooblaščenca.

Kandidatne liste se predstavijo

Vrstni red kandidatnih list na glasovnicah je Državna volilna komisija v torek določila z žrebom. Na glasovnicah bodo liste razvrščene po naslednjem vrstnem redu:

1. Gibanje Svoboda

2. Slovenska demokratska stranka (SDS)

3. Vesna – zelena stranka

4. Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) in Dobra država (DD)

5. Slovenska ljudska stranka (SLS)

6. Nova Slovenija – krščanski demokrati (NSi)

7. Levica

8. Zeleni Slovenije (Zeleni)

9. Socialni demokrati (SD)

10. Državljansko gibanje Resni.ca

11. Nič od tega

Kaj pa vi menite o ...

Stališča posameznih političnih strank so si glede nekaterih vprašanj povsem podobna, pri drugih pa trdno stojijo vsaka na svojem bregu. Poglejmo si nekaj stališč, ki so zabeležena na spletni strani izvoli.eu, orodju, kjer vsak primerja svoje poglede s stališči strank v Sloveniji.

Če začnemo pri nekaterih družbenih vprašanjih in socialni politiki, ne moremo mimo pravice do dostopa do varnega in brezplačnega splava, saj je trenutno ta tematika zaradi evropske kampanje v javnosti močno prisotna – SDS je edina stranka, ki je proti urejanju te pravice na ravni EU.

Se pa vse stranke strinjajo, da naj posilstvo postane kaznivo dejanje v celotni EU, pa tudi, da bi morala biti družbena omrežja omejena pri obravnavanju dezinformacij na svojih platformah.

Maša
Novice Mladi in volitve: Na vse, kar je "fake", ne pristajajo #video

SDS in evroskeptične stranke so proti zamrznitvi finančnih sredstev državam članicam, če kršijo evropske zakone in vrednote, a bi hkrati vsi podprli izdatnejšo socialno podporo revnejšim študentom.

Pri varnostnih vprašanjih so stranke večinoma složne glede vstopa Ukrajine v EU, kar podpirajo, zavračajo pa možnost ponovnega stalnega nadzora na vseh mejah držav članic EU.

Glede stališč o gospodarskih temah se vse stranke strinjajo z uvedbo davka za velika podjetja v vseh državah članicah EU, v katerih delujejo, vsi bi tudi omejevali naložbe tujih vlagateljev v podjetja iz EU, ki delujejo v strateških sektorjih.

Samo NSi je proti uvedbi štiridnevnega delovnega tedna, nevtralno stališče glede tega vprašanja izraža SDS, preostali bi ga podprli.

Pri vprašanjih, povezanih z zelenim prehodom, stranke desno od sredine ne podpirajo stališča, da bi moral boj proti podnebni krizi postati ključna prioriteta, ki bi ji morale biti podrejene vse druge evropske politike. Jedrsko energijo kot trajnosten vir energije prepoznavajo vsi, razen Levica in Vesna. Vse stranke podpirajo povečana vlaganja v čezmejne evropske železniške povezave.

In še, vse stranke do zadnje bi poskrbele za transparentno in javno objavljene informacije o plači in premoženju političnih funkcionarjev.

Kdo so kandidati na 11 listah?

Gibanje Svoboda

Slogan: V Evropi s svojo glavo

Irena Joveva, 26. 2. 1989, poslanka Evropskega parlamenta
Matej Grah, 2. 2. 1994, strokovni sodelavec v poslanski skupini Svoboda
Janja Sluga, 15. 5. 1974 , poslanka v DZ
Jure Leben, 22. 4. 1981, podsekretar v kabinetu župana Občine Škofljica
Tamara Vonta, 13. 12. 1970, poslanka v DZ
Marjan Šarec, 2. 12. 1977, minister za obrambo
Maša Kociper, 17. 7. 1972, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade
Vojko Volk, 17. 7. 1958, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade
Uroš Brežan 12. 4. 1972, poslanec v DZ
Slovenska demokratska stranka (SDS)

Slogan: Preudarno za Slovenijo v Evropi

Romana Tomc, 2. 11. 1965, evropska poslanka
Milan Zver, 25. 5. 1962, evropski poslanec
Aleš Hojs, 12. 12. 1961, strokovni sodelavec v Družbi za razvoj infrastrukture
Franc Breznik, 23. 7. 1970, poslanec DZ
Branko Grims, 26. 8. 1962, poslanec DZ
Franc Kangler, 8. 7. 1965, upokojenec
Alenka Forte, 7. 9. 1957, zdravnica, direktorica Medicinskega centra Heliks
Karin Planinšek, 5. 2. 1999, razvijalka programske opreme
Zala Tomašič, 29. 9. 1995, predstavnica za odnose z javnostjo poslanske skupine SDS
Vesna – zelena stranka

Slogan: Pogum za Evropo

Vladimir Prebilič, 21. 5. 1974, univerzitetni profesor
Urša Zgojznik, 1. 8. 1980, generalna sekretarka stranke, samostojna podjetnica
Klemen Belhar, 31. 10. 1973, svetovalec in predavatelj
Marike Grubar, 22. 10. 1992, kadrovska služba
Uroš Macerl, 4. 7. 1968, samozaposlen kmet
Andreja Marolt, 21. 10. 1973, vodja zdravstveno-negovalnega tima na oddelku za očesne bolezni
Ibrahim Nouhoum, 9. 7. 1959, varovanje premoženja in oseb
Saša Fras, 18. 5. 1975, samostojni podjetnik
Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) in Dobra država (DD)

Slogan: Čas je za razum

Uroš Lipušček, 5. 10. 1947, upokojenec
Doroteja Novak Gosarič, 8. 11. 1959, sekretarka v sektorju za zdravila, medicinske pripomočke in lekarniško dejavnost
Anton Balažek, 6. 2. 1958, podjetnik
Darinka Mravljak, 15. 5. 1954, upokojenka
Drago Bulc, 8. 1. 1948, upokojenec
Saša Pavček, 21. 4. 1960, igralka
Stojan Lipolt, 16. 11. 1959, podjetnik
Natalija Tripković, 30. 9. 1975, sekretarka v službi za evropsko in mednarodno sodelovanje
Bogomir Kovač, 12. 11. 1952, univerzitetni predavatelj
Slovenska ljudska stranka (SLS)

Slogan: Močna EU za vse

Peter Gregorčič, 24. 4. 1980, višji znanstveni sodelavec
Nina Strah, 2. 5. 1992, raziskovalka v Leku
Franc Bogovič, 2. 2. 1963, poslanec v Evropskem parlamentu
Sara Ahlin Doljak, 14. 7. 1974, odvetnica, mediatorka in visokošolska učiteljica
Franc Pukšič, 24. 11. 1955, upokojenec
Mija Aleš, 18. 12. 1965, direktorica zavoda, podjetnica in kulturnica
Aljaž Barlič, 15. 5. 1997, administrator
Kaja Galič, 1. 1. 1997, pravnica
Marko Balažic, 28. 7. 1984, predsednik stranke
Nova Slovenija – krščanski demokrati (NSi)

Slogan: EU, poženi!

Matej Tonin, 30. 7. 1983, poslanec DZ
Katja Berk Bevc, 28. 3. 1991, strokovna sodelavka v poslanski skupini NSi
David Klobasa, 12. 5. 1988, župan Občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah
Mojca Erjavec, 1. 9. 1980, sekretarka v uradu vlade za oskrbo in integracijo migrantov
Mojca Sojar, 15. 7. 1964, organizatorka srečanj in potovanj
Janez Cigler Kralj, 28. 12. 1978, poslanec DZ
Vida Čadonič Špelič, 16. 7. 1959, poslanka DZ
Jernej Vrtovec, 24. 5. 1985, poslanec DZ
Ljudmila Novak, 1. 8. 1959, poslanka v Evropskem parlamentu
Levica

Slogan: Varnost

Nataša Sukič, 1. 6. 1962, poslanka DZ
Dan Juvan, 24. 12. 1987, državni sekretar na ministrstvu za delo
Katja Sluga, 7. 6. 1997, svetovalka v kabinetu ministra za delo
Fahir Gutić, 21. 4. 1959, upokojenec
Zdenka Badovinac, 20. 5. 1958, kustosinja
Luka Omladič, 29. 5. 1973, državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost
Svetlana Slapšak, 18. 1. 1948, upokojenka
Tarra Stermšek Kristan, 27. 5. 1998, študentka
Luka Mesec, 1. 7. 1987, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Zeleni Slovenije (Zeleni)

Slogan: V Evropi igramo v prvi ligi!

Klemen Grošelj, 8. 3. 1976, poslanec Evropskega parlamenta
Nada Pavšer, 16. 4. 1948, upokojenka
Bogomil Knavs, 12. 10. 1972, ekološki kmetovalec
Vesna Lavtižar, 26. 8. 1985, raziskovalka
Milan Gabrovec, 5. 8. 1965, župan Občine Markovci
Valerija Korošec, 28. 8. 1966, podsekretarka na uradu za makroekonomske analize in razvoj
Renato Volker, 2. 6. 1963, upokojenec
Mojca Šetinc Pašek, 9. 3. 1972, poslanka v DZ
Aleksander Merlo, 11. 2. 1952, direktor Porodnišnice Postojna
Socialni demokrati (SD)

Slogan: Močna Evropa, močna Slovenija

Matjaž Nemec, 10. 4. 1980, poslanec v Evropskem parlamentu
Mojca Kleva Kekuš, 30. 3. 1976, svetovalka koprskega župana za razvojne projekte
Aleksander Jevšek, 21. 7. 1961, minister za kohezijo in regionalni razvoj
Lucija Karnelutti, 27. 4. 2000, diplomantka mednarodnih odnosov
Matevž Frangež, 30. 3. 1978, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport
Aleksandra Vasiljević, 16. 9. 1985, poklicna podžupanja Velenja
Primož Brvar, 11. 12. 1975, direktor
Neva Grašič, 29. 9. 1987, namestnica vodje kabineta zunanje ministrice
Milan Brglez, 1. 9. 1967, poslanec v Evropskem parlamentu
Državljansko gibanje Resni.ca

Slogan: Najprej Slovenija!

Zoran Stevanović, 23. 2. 1982, vodja stranke
Polona Frelih, 13. 5. 1974, strokovna sodelavka za PR
Sabina Senčar, 13. 6. 1970, ginekologinja
Bojan Potočnik, 26. 1. 1954, upokojenec
Neven Polajnar, 27. 5. 1983, direktor podjetja
Tanja Ribič, 28. 6. 1968, igralka
Katja Kokot, 4. 2. 1982, veterinarka
Stanko Pušenjak, 24. 5. 1962, ginekolog porodničar
Branko Gradišnik, 7. 1. 1951, upokojenec
Nič od tega

Slogan: Korupcija za vse, ne le za peščico

Violeta Tomić, 22. 1. 1963, igralka
Alenka Pečnik, 26. 11. 1956, odvetnica
Janez Stariha, 2. 9. 1976, koordinator Mestnega centra mobilnosti
Darko Hribar, 25. 2. 1968, energetski inšpektor
Tomaž Makovec, 8. 6. 1959, doktor znanosti
Amadeja Kugl, 1. 2. 1973, računovodja
Gregor Jankovič, 14. 10. 1979, prevajalec
Alberto Avguštinčič, 21. 12. 1944, upokojeni profesor filozofije in sociologije
Tjaša Zorc Rupnik, 2. 7. 1967, pisateljica, založnica, urednica
Evropske volitve, EU volitve
Novice Znan je vrstni red kandidatnih list na glasovnicah za evropske volitve
Stranka Vesna
Novice Stranka Vesna bi prestopila parlamentarni prag, podpora zrasla tudi Levici
Predčasne volitve 2022
Novice Za evropske volitve potrjenih skupno 11 list kandidatov
Evropske volitve
Novice Referendumi bodo na volišča pripeljali precej več ljudi
Volišče
Novice Zakaj nas morajo tokratne volitve v evropski parlament res zanimati?
Ne spreglejte