Do volitev v Evropski parlament je le še nekaj tednov

Medtem ko kandidati v domačih državah križajo meče pod okriljem nacionalnih političnih strank, pa se po tem, ko so izvoljeni za poslance Evropskega parlamenta, večina odloči, da postanejo del nadnacionalnih političnih skupin, in sicer na podlagi skupnih idealov.

Evropskih poslanskih skupin je v trenutnem sklicu Evropskega parlamenta sedem, poleg pa je še skupina nepovezanih poslancev. Vsaka skupina mora imeti najmanj 23 evropskih poslancev iz vsaj četrtine članic EU. Ti istočasno ne smejo biti člani več političnih skupin. Sedijo v političnih skupinah, pri čemer pa niso razporejeni po narodnosti, ampak politični pripadnosti.

Kdo lahko predlaga kandidate?

Najmanjše število poslancev, ki v Evropskem parlamentu zastopajo posamezno državo, je šest, nobena država članica pa ne sme imeti več kot 96 poslancev. Politična stranka lahko v Sloveniji vloži listo kandidatov, če je podprta s podpisi najmanj tisoč volivcev ali s podpisi najmanj štirih poslancev državnega zbora. Dve politični stranki ali več strank lahko vloži skupno listo kandidatov, če je podprta s podpisi najmanj šestih poslancev državnega zbora ali najmanj tisoč petsto volivcev. Vsak poslanec lahko da podporo samo eni listi kandidatov.

Volivci lahko vložijo listo kandidatov, če je podprta s podpisi najmanj tri tisoč volivcev. Vsak volivec lahko da podporo samo eni listi kandidatov.

Proporcionalni volilni sistem

Vse države morajo uporabiti volilni sistem, ki zagotavlja proporcionalno zastopanost, kar pomeni, da je število izvoljenih kandidatov na vsaki listi odvisno od deleža glasov, ki jih je na volitvah zbrala lista.

V Sloveniji se poslanke in poslanci v Evropski parlament volijo po proporcionalnem načelu. Volivec lahko glasuje samo za eno listo kandidatov. Pri volitvah poslancev v Evropski parlament volivec odda svoj glas bodisi posamezni kandidatni listi bodisi posameznemu kandidatu ali kandidatki z liste. Volivec lahko na glasovnici označi enega kandidata, ki mu daje prednost pred preostalimi kandidati na listi, za katero je glasoval (preferenčni glas).

Kandidati, ki zberejo več preferenčnih glasov, imajo večje možnosti za izvolitev. Preferenčni glasovi se upoštevajo le, če število preferenčnih glasov za kandidata na določeni listi preseže število "nepreferenčnih" glasov za to listo.

Tudi vrstni red kandidatov na listi je pomemben

S posamezne liste so izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov. Ti pa se upoštevajo le, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega količnik, izračunan tako, da se število vseh glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi.

Na primer, če bi lista prejela 100 tisoč glasov, bi količnik znašal 5.555 glasov. Torej mora kandidat, ki je med tistimi z največ preferenčnimi glasovi, prejeti vsaj 5.555 glasov, če naj se preferenčni glas upošteva.  

Če po tem pravilu ni izvoljenih toliko kandidatov, kolikor poslanskih mandatov pripada posamezni listi, so na preostala poslanska mesta izvoljeni kandidati po vrstnem redu na listi.

Noben spol z manj kot 40 odstotki

Tudi na evropskih volitvah veljajo t. i. ženske kvote. To pomeni, da na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki. Vsaka lista pa mora pri tem biti sestavljena tako, da je najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico liste.

V Sloveniji ni volilnega praga za izvolitev v Evropski parlament. Nekatere države imajo 1,8-odstotni, tri-, štiri- ali petodstotni volilni prag, višji pa v skladu z evropsko zakonodajo ni dovoljen. 

Sedež(i) Evropskega parlamenta

Uradni sedež Evropskega parlamenta je v Strasbourgu, vendar parlamentarni odbori zasedajo v Bruslju, medtem ko je generalni sekretariat v Luksemburgu. Takšna ureditev je bila leta 1999 zapisana v Amsterdamsko pogodbo, razlogi za to so zgodovinska nezmožnost dogovora med članicami glede sedeža. Takšna razdelitev je nepraktična in tudi stroškovno potratna, vendar pa bi morali za spremembo te ureditve doseči soglasje v Svetu EU. 

Druge možnosti glasovanja

Predčasno lahko glasujemo le v svojem volilnem okraju. Odprto je le eno volišče za predčasno glasovanje na volilni okraj. Vse informacije o posebnih oblikah glasovanja so na voljo tukaj.

Možnost glasovanja po pošti: da, za tiste, ki so v bolnišnici, socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo, priporu ali v zavodu za prestajanje kazni. Obvestilo o glasovanju po pošti je treba poslati na okrajno volilno komisijo najpozneje deset dni pred volilnim dnevom (do 29. maja 2024). Obrazec lahko dobijo v zavodu ali na spletni strani e-uprave.

Možnost glasovanja po pošti za invalide: volivke in volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu. To morajo sporočiti okrajni volilni komisiji najpozneje tri dni pred dnevom glasovanja (do 5. junija 2024).

Možnosti glasovanja prek spleta v Sloveniji na evropskih volitvah ni, prav tako ni mogoče glasovanje prek pooblaščenca.

Kandidatne liste se predstavijo

Vrstni red kandidatnih list na glasovnicah je Državna volilna komisija v torek določila z žrebom. Na glasovnicah bodo liste razvrščene po naslednjem vrstnem redu:

1. Gibanje Svoboda

2. Slovenska demokratska stranka (SDS)

3. Vesna – zelena stranka

4. Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) in Dobra država (DD)

5. Slovenska ljudska stranka (SLS)

6. Nova Slovenija – krščanski demokrati (NSi)

7. Levica

8. Zeleni Slovenije (Zeleni)

9. Socialni demokrati (SD)

10. Državljansko gibanje Resni.ca

11. Nič od tega

Kaj pa vi menite o ...

Stališča posameznih političnih strank so si glede nekaterih vprašanj povsem podobna, pri drugih pa trdno stojijo vsaka na svojem bregu. Poglejmo si nekaj stališč, ki so zabeležena na spletni strani izvoli.eu, orodju, kjer vsak primerja svoje poglede s stališči strank v Sloveniji.

Če začnemo pri nekaterih družbenih vprašanjih in socialni politiki, ne moremo mimo pravice do dostopa do varnega in brezplačnega splava, saj je trenutno ta tematika zaradi evropske kampanje v javnosti močno prisotna – SDS je edina stranka, ki je proti urejanju te pravice na ravni EU.

Se pa vse stranke strinjajo, da naj posilstvo postane kaznivo dejanje v celotni EU, pa tudi, da bi morala biti družbena omrežja omejena pri obravnavanju dezinformacij na svojih platformah.

Novice Mladi in volitve: Na vse, kar je "fake", ne pristajajo #video

SDS in evroskeptične stranke so proti zamrznitvi finančnih sredstev državam članicam, če kršijo evropske zakone in vrednote, a bi hkrati vsi podprli izdatnejšo socialno podporo revnejšim študentom.

Pri varnostnih vprašanjih so stranke večinoma složne glede vstopa Ukrajine v EU, kar podpirajo, zavračajo pa možnost ponovnega stalnega nadzora na vseh mejah držav članic EU.

Glede stališč o gospodarskih temah se vse stranke strinjajo z uvedbo davka za velika podjetja v vseh državah članicah EU, v katerih delujejo, vsi bi tudi omejevali naložbe tujih vlagateljev v podjetja iz EU, ki delujejo v strateških sektorjih.

Samo NSi je proti uvedbi štiridnevnega delovnega tedna, nevtralno stališče glede tega vprašanja izraža SDS, preostali bi ga podprli.

Pri vprašanjih, povezanih z zelenim prehodom, stranke desno od sredine ne podpirajo stališča, da bi moral boj proti podnebni krizi postati ključna prioriteta, ki bi ji morale biti podrejene vse druge evropske politike. Jedrsko energijo kot trajnosten vir energije prepoznavajo vsi, razen Levica in Vesna. Vse stranke podpirajo povečana vlaganja v čezmejne evropske železniške povezave.

In še, vse stranke do zadnje bi poskrbele za transparentno in javno objavljene informacije o plači in premoženju političnih funkcionarjev.

Kdo so kandidati na 11 listah?

Novice Znan je vrstni red kandidatnih list na glasovnicah za evropske volitve

Novice Stranka Vesna bi prestopila parlamentarni prag, podpora zrasla tudi Levici

Novice Za evropske volitve potrjenih skupno 11 list kandidatov

Novice Referendumi bodo na volišča pripeljali precej več ljudi

Novice Zakaj nas morajo tokratne volitve v evropski parlament res zanimati?