Torek, 2. 9. 2014, 9.36
7 let, 1 mesec
Demenca ne prizadene le bolnikov, temveč zlasti njihove najbližje
Kot še pove predsednica nevladne organizacije Spominčica, Slovenskega združenja za pomoč pri demenci, Štefka Lukič Zlobec, je njen mož sčasoma postajal manj dejaven, bolj tih in vase zaprt, postopoma so se začele pojavljati težave z govorom itd. Ob tem poudari, da so ji stvari postale jasne za nazaj, saj je bila diagnoza postavljena šele pet let pozneje.
Temu pritrjuje tudi druga članica omenjene nevladne organizacije, ki pove, da so prve znake demence pri mami začeli opažati malo po 80. letu. Pri 84 letih pa se je stanje poslabšalo, predvsem zato, ker si je zlomila kolk in dobila dve narkozi, ker prva ni prijela. Kot nam še pove njena hči, ji je bilo najtežje sprejeti, ko njena mama ni več skrbela za osebno higieno in se je iz zelo urejene in čiste gospe spremenila v zanemarjeno. "Pozneje tudi ni več nadzorovala izločanja, saj se je na primer namenila v toaleto, pa se je vmes zgubila ter ni vedela, kje je, in ji je ušlo."
Ob tem je treba dodati, da svojcem mnogokrat primanjkuje tudi praktičnih informacij, kako negovati in čim bolj ustrezno skrbeti za te bolnike. Glede na izkušnje ene od sogovornic tovrstnih ustreznih znanj večinoma nima niti negovalni kader javnih in zasebnih ponudnikov pomoči na domu. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) opozarja, da so svojci bolnikov z demenco pod velikimi fizičnimi, čustvenimi in ekonomskimi pritiski, zato potrebujejo čim bolj učinkovito podporo zdravstvenih, socialnih, finančnih in pravnih sistemov.
Mednarodna organizacija Alzheimer Europe, v katero je včlanjenih 37 držav, od leta 2012 tudi Slovenija, pa opozarja, da je pomembno vzpostaviti zlasti sistem učinkovite oskrbe bolnikov doma. Priporoča namreč, da naj bolniki z demenco ostanejo v domačem okolju čim dlje, saj lahko premestitev v tuje okolje stanje njihove bolezni precej poslabša.
S tem v zvezi je bil 25. avgusta sestanek predsednika republike Boruta Pahorja z izvršnim direktorjem mednarodne organizacije Alzheimer Disease International (ADI) Markom Wortmannom ter Lukič Zlobčevo, na katerem je Pahor podprl pobudo za oblikovanje nacionalnega plana. V ta namen se bo že konec septembra pri Pahorju sestala skupina, ki bo zadolžena za njegovo pripravo. Po besedah Lučič Zlobčeve si želijo, da bi bil omenjeni plan sprejet do mednarodne letne konference Alzheimer Europe, ki bo prihodnje leto v Ljubljani, njeno pokroviteljstvo pa je prevzel predsednik republike Pahor.
Ob tem je seveda treba dodati, da je nacionalni program treba oblikovati in vzpostaviti čim prej, saj se prebivalstvo vztrajno stara in po ocenah ADI je bilo lani približno 44 milijonov ljudi z demenco po vsem svetu, število pa naj bi se do leta 2030 povečalo na dobrih 75 milijonov, do leta 2050 pa na okoli 135 milijonov ljudi, ki bodo zboleli za demenco.