Torek, 17. 8. 2021, 16.00
2 leti, 8 mesecev
Delodajalci ostro: Gospodarstvo nima več rezerv
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,19
2
V turizmu in gostinstvu bi okvirni mesečni strošek testiranja na 48 ur v majhnem podjetju znašal okoli 1.700 evrov, v velikem podjetju pa okoli 125 tisoč evrov.
Delodajalske organizacije nasprotujejo obveznemu testiranju delavcev na 48 oziroma 72 ur, še posebej ostro pa zavračajo prevalitev stroška testiranja na podjetja, saj menijo, da v gospodarstvu za to ni več rezerv. Hkrati državljane ob širjenju okužb z novim koronavirusom pozivajo k odgovornemu ravnanju oziroma cepljenju.
Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) so v današnjem sporočilu za javnost poudarili, da je ukrep, na podlagi katerega se bodo morali zaposleni v devetih gospodarskih dejavnostih, ki niso cepljeni proti covidu-19 ali bolezni niso preboleli, od 23. avgusta obvezno testirati s hitrim testom vsakih 48 ur oziroma PCR-testom vsakih 72 ur, z organizacijskega vidika neizvedljiv in finančno nevzdržen.
Gospodarstvo nima več rezerv
Izvajanje gospodarske dejavnosti je zaradi vseh omejitev doma in po svetu zelo zahtevno in posledično stroškovno obremenjujoče, so zapisali. "Zadnjih ukrepov za pomoč v okviru protikoronske zakonodaje glavnina podjetij ni bila deležna, zato so kakršnekoli nove obremenitve gospodarstva v celoti nesprejemljive in jim ostro nasprotujemo," so dodali. Po njihovih navedbah gospodarstvo nima več nobenih rezerv.
Tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so ločeno opozorili, da strošek hitrih testov proti covidu-19 kot pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani) ne sme iti v breme delodajalcev, saj bi to zanje pomenilo previsok strošek.
Plačljivi testi po 15. septembru?
Tako na primer šole vožnje ocenjujejo, da bi mesečni strošek testiranja ob predpostavki, da se bo morala testirati tretjina zaposlenih, nanesel 54 tisoč evrov. Skupina v dejavnosti čistilnih servisov navaja mesečni strošek med 30 tisoč in 50 tisoč evrov. V turizmu in gostinstvu pa bi okvirni mesečni strošek testiranja na 48 ur v majhnem podjetju znašal okoli 1.700 evrov, v srednje velikem podjetju okoli 41.700 evrov, v velikem podjetju pa 125 tisoč evrov.
Predstavniki TZS, ZDS in ZDOPS ob tem poudarjajo, da tovrstni ukrepi ne izhajajo iz tveganja na delovnem mestu, temveč je njihov namen splošna varnost državljanov na podlagi zakona o nalezljivih boleznih.
Vlado zato pozivajo, naj poišče bolj ustrezne rešitve, na primer v okviru državnega proračuna kot prehodne/začasne oblike, mogoče naj bi bile tudi različne oblike zavarovanj državljanov ali pomoč iz evropskih skladov. Poleg tega pogrešajo tudi strategijo prilagoditve zdravstvenega sistema, da bo obvladoval epidemijo.
V GZS pa navajajo "da pogoj PCT ni povezan z oceno tveganja pri posameznem delodajalcu, prav tako ne gre za pogoj, ki bi ga za opravljanje dela zahteval delodajalec".
Prepričani so, da se s prevalitvijo stroškov testiranja z države na delodajalce ne bo doseglo višje precepljenosti prebivalstva, ki da je pogoj za mirnejšo jesen in šibkejši četrti val.
"Vsak posameznik mora sprejeti odgovornost za svoje odločitve ter posledice, ki jih te prinašajo. Od kolektivne odgovornosti je treba preiti na individualno odgovornost vsakega posameznika. Le z višjim deležem precepljenosti prebivalstva pa bo mogoče doseči višjo imunost," so odločni.
Na vlado so ob tem naslovili poziv, naj opusti tudi brezplačno testiranje javnih uslužbencev, na delovnih mestih v javnem sektorju, kjer je višja stopnja tveganja (zdravstvo, šolstvo, domovi za starejše in podobno), pa naj poskrbi za čim višjo precepljenost.
Predlagajo še, da se predviden rok brezplačnih testov podaljša s 23. avgusta na 15. september, saj da naj bi se nekateri odločali za cepljenje po vrnitvi z dopustov.
TZS, ZDS in ZDOPS medtem državljane pozivajo, naj "v položaju nenehnega porasta števila okužb ravnajo kar najbolj odgovorno, saj se gospodarske razmere iz dneva v dan bolj zaostrujejo".
2