Torek, 1. 4. 2025, 14.41
2 tedna, 6 dni
Delavci in delodajalci, pozor! Bodite pozorni pri odpovedi.
Odpoved delovnega razmerja je vedno občutljiv in pogosto tudi zapleten postopek – ne glede na to, ali jo poda delodajalec ali delavec. Zakonodaja na tem področju določa številna pravila in obveznosti, ki jih morata poznati obe strani. Preberite torej kako, kdaj in zakaj se lahko zgodi odpoved pogodbe o zaposlitvi. Če ste delavec, preverite, kakšne so vaše pravice in kako se zaščititi. Če pa ste delodajalec, bodite pozorni na ključne obveznosti in pasti, ki jih morate upoštevati pri postopku odpovedi.
Odpoved delovnega razmerja
Odpoved pogodbe o zaposlitvi se lahko zgodi z ene ali druge strani, torej s strani delodajalca ali delavca. Prav tako poznamo več vrst odpovedi – redno ali izredno.
Redna odpoved vključuje poslovne razloge, nesposobnost ali osebne razloge in se uporablja v običajnih okoliščinah, kjer so pravice, kot sta odpravnina in odpovedni rok, jasno določene. Na drugi strani je izredna odpoved mogoča v primerih hujših kršitev, kot so neizpolnjevanje obveznosti ali neprimerno vedenje, kjer lahko delavec ali delodajalec odpoved podata brez odpovednega roka.
Pomembno je vedeti, da vrsta odpovedi vpliva na pravice in obveznosti, kot so:
- nadomestilo za brezposelnost,
- odpravnina in
- odpovedni rok.
Odpoved s strani delavca
Redna odpoved s strani delavca lahko nastopi iz različnih razlogov – sprejetje nove zaposlitve, želja po zamenjavi okolja ali napredovanju, težavni odnosi v kolektivu, pa tudi osebne okoliščine. Ključno je, da se delavec zaveda potrebnih formalnosti. Najpomembneje je, da odpoved poda pisno in jo ustrezno vroči delodajalcu. Ob tem teče odpovedni rok. Dokler odpovedni rok ne poteče, je delavec navadno dolžan opravljati svoje delo, če se z delodajalcem ne dogovori drugače.
Posebno obliko predstavlja izredna odpoved s strani delavca, ki se lahko zgodi, če delodajalec huje krši svoje obveznosti (zamude pri izplačilih plač, hude kršitve varstva pri delu ipd.). V takih primerih je pomembno, da delavec dokazuje in podkrepi razloge z ustreznimi dokazi (dokumentacijo, pričevanji ipd.). Če so pogoji za izredno odpoved izpolnjeni, delovno razmerje preneha nemudoma, brez odpovednega roka. A pozor, treba je poznati roke, v katerih se tako odpoved lahko poda.
Odpoved s strani delodajalca
Odpoved s strani delodajalca lahko nastopi iz različnih razlogov, ki jih zakonodaja v grobem razdeli na poslovne in krivdne ter na podlagi nesposobnosti delavca.
Ne glede na razlog mora biti odpoved vedno pisna in ustrezno vročena delavcu; v določenih primerih je treba k postopku pritegniti tudi sindikat. Po zakonu mora delodajalec delavcu omogočiti odpovedni rok, katerega dolžina se praviloma določi glede na delavčevo delovno dobo in obstoječe dogovore v pogodbi ali kolektivni pogodbi. Pri poslovnih razlogih (in v nekaterih drugih primerih) je delodajalec dolžan izplačati tudi ustrezno odpravnino, če je zaposlitveno razmerje trajalo več kot eno leto.
Izredna odpoved s strani delodajalca je skrajni ukrep, ki pride v poštev le ob hujših kršitvah delavca, kot so tatvine, nasilno vedenje, zavestno povzročanje poslovne škode ipd. Seveda pa previdno pri rokih in dokazih, saj je lahko sicer izredna odpoved razveljavljena.
Pravna pomoč pri odpovedi
Odpoved delovnega razmerja je pravno občutljiv postopek, kjer lahko že najmanjša napaka vodi do resnih posledic za delavca ali delodajalca. Prav zato je pravno svetovanje nujno. Pravni strokovnjaki imajo znanje in izkušnje, da prepoznajo morebitne nepravilnosti.
Kako lahko pravna pomoč pomaga?
- Pregled odpovedi: pravni strokovnjak bo preveril, ali odpoved ustreza zakonskim pogojem, in ocenil, ali so pravice delavca ali obveznosti delodajalca ustrezno upoštevane.
- Priprava odpovedi: če ste delodajalec in je delovno razmerje z delavcem zapleteno ter zato ne veste, kakšne so vaše najbolj ugodne možnosti, vam Pravnik na dlani celoten dokument tudi pripravi. Tako bo brezhibna in v skladu z vašimi "željami".
- Izpodbijanje nezakonite odpovedi, pomoč pri pogajanjih in zaščita pravic: pravna pomoč zagotavlja, da delavec ne izgubi pravic, kot so odpravnina, nadomestilo za brezposelnost ali odpovedni rok, in da delodajalec ne tvega nepotrebnih sankcij ali sodnih postopkov.
Je vaš primer odpovedi kompleksen, vi pa niste vešči pisanja dokumentov? Pravnik na dlani poleg pravnega svetovanja opravlja tudi storitev pregled in priprava dokumentov. Vašo odpoved ali druge dokumente, ki so vezani na delovna razmerja, strokovno pregledamo in tudi napišemo – če ste delavec ali delodajalec.
Ali je možna odpoved delavca na bolniški?
Gre za pravno občutljivo in zapleteno vprašanje. Zakonodaja jasno določa pogoje in zaščitne ukrepe, ki jih mora delodajalec spoštovati, saj se lahko v nasprotnem primeru hitro zgodijo kršitve in pravne posledice. Bistveno je, da bolniška odsotnost sama po sebi nikoli ne sme biti razlog za odpoved. Ta mora temeljiti na zakonitih in objektivno utemeljenih razlogih – bodisi poslovnih (npr. zmanjšanje obsega dela, finančne težave) bodisi krivdnih (npr. hujše kršitve delovnih obveznosti).
Ko delodajalec odpove pogodbo delavcu, ki je na bolniški, mora posebno pozornost nameniti pravilnemu obračunu odpovednega roka, pravici do koriščenja neizrabljenega dopusta in drugim pravicam zaposlenega.
V primeru, da ste kot delavec prejeli odpoved v času bolniške odsotnosti, previdnost ni odveč. Pogosto se za poslovnim razlogom lahko skriva pravi motiv – vaša odsotnost zaradi bolezni. To lahko preverite tudi z vpogledom v dejansko dogajanje po odpovedi: če delodajalec na vaše delovno mesto zaposli drugo osebo, gre lahko za kršitev zakonodaje. V takem primeru čim prej poiščite pravni nasvet in preverite možnosti za ukrepanje.
Naročnik oglasnega sporočila je SEDEM D.O.O.
