promet
ceste
Sreda, 5. 2. 2025, 13.39
1 ura, 55 minut
Dars lani z rekordnimi prihodki
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Kot je danes na novinarski konferenci, prvi na novi lokaciji v Ljubljani, dejal član uprave Darsa David Skornšek, so se prihodki lani medletno povečali za sedem odstotkov, razloge pa je najti v nižjih stroških materialov in nižjih cenah elektrike. Prav tako je mila zima omogočila manjšo porabo soli in posledično nižje stroške.
Dars je lani ustvaril rekordne prihodke v višini 583 milijonov evrov, čisti dobiček je znašal 153 milijonov evrov. Leto sta zaznamovala napredek pri tretji razvojni osi in preboj na drugi cevi predora Karavanke, kjer naj bi letos končali vsa dela. Med ključnimi projekti za letos v družbi navajajo sistem upravljanja hitrosti na ljubljanskem obroču.
Prihodki od prodaje vinjet so znašali 240,9 milijona evrov. Po Skornškovih besedah so lani prodali 8,8 milijona vinjet, od tega 5,6 milijona tedenskih. Ob tem so izdali tudi 84 tisoč plačilnih nalogov, od tega več kot polovico tujcem, izdali pa so tudi 11 tisoč opominov.
Iz naslova predornine za predor Karavanke so lani vknjižili 18,2 milijona evrov, kar je bilo okoli 300 tisoč evrov manj, kot so prvotno pričakovali. Skornšek je med glavnimi razlogi za nižje prihodke navedel evropsko prvenstvo v nogometu, Google, ki je nekaj dni napačno obveščal uporabnike, da je predor zaprt, in zapore na avstrijski strani.
Predsednik uprave Darsa Andrej Ribič je med ključnimi dosežki lanskega leta poudaril napredek pri izdaji gradbenih dovoljenj na tretji razvojni osi, začetek gradnje glavne ceste Gorišnica–Ormož ter zaključek gradnje in selitev v novo poslovno stavbo na Griču v Ljubljani, ki bo v celoti končana predvidoma konec tega meseca.
Promet po drugi cevi leta 2026
Med ključnimi dosežki leta je obenem navedel preboj druge oziroma vzhodne cevi predora Karavanke. "Letos nameravamo končati skoraj vsa dela, nekaj nam jih bo ostalo za leto 2026 in predvidoma spomladi prihodnje leto bo cev odprta za ves promet," je dejal Ribič.
Odprtju vzhodne cevi bo sledila sanacija zahodne cevi, po trenutnih načrtih pa bosta obe cevi odprti v začetku leta 2029.
Dinamično upravljanje s hitrostmi
Med ključnimi projekti letos je Ribič poudaril projekt za dinamično upravljanje s hitrostmi na ljubljanskem obroču, s katerim bodo skušali vsaj delno povečati pretočnost. "Začeli bomo omejevati hitrost približno 20 kilometrov pred ljubljanskim obročem, jo prilagajali gostoti prometa in s tem omogočili, da pritiski po ljubljanskem obroču ne bodo tako močni in da bo promet bolje stekel," je pojasnil. Po Ribičevih besedah naj bi projekt zaživel sredi letošnjega poletja.
Letos prav tako načrtujejo dokončanje in odprtje novega priključka Dragomer. Priključek bo razbremenil sedanji priključek v Brezovici in na Darsu si posledično obetajo bistveno manj gneče.
V načrtih je tudi, da bodo v roku od petih do desetih let vzpostavili toliko sončnih elektrarn, da bodo postali energetsko samozadostni.
V leto 2025 po Ribičevih besedah vstopajo precej razbremenjeni. Kot je spomnil, so imeli lani precej dodatnega dela z raznimi revizijami in forenzičnimi preiskavami ter pogajanji s sindikati.
"Konec leta smo z vsemi tremi dosegli sporazume, tako da tudi zaradi tega predvidevam in verjamem, da bo letošnje leto bistveno lažje in da se bomo lahko mirno posvetili delu," je dejal.
