Damjan Damjanovič z direktorsko plačo plačuje neprofitno najemnino

Direktor Slovenske filharmonije Damjan Damjanovič je novembra 2013 – tik po prenovi, ki jo je odobril sam in je filharmonijo stala vsaj 41 tisoč evrov – najel službeno stanovanje na Črtomirovi 27 v Ljubljani. Za okrog 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje je najprej leto in pol plačeval po 140 evrov najemnine, od lani pa dobrih 220 evrov na mesec, kaže dokumentacija, ki smo jo pridobili v uredništvu.

Damjanovič po pogodbi iz leta 2013 spada v 57. plačni razred javnega sektorja, kar pomeni, da njegova bruto plača brez dodatkov znašala slabe štiri tisočake bruto mesečno. Najemnina, ki jo plačuje, pa je precej pod tržno najemnino za tako veliko stanovanje na lokaciji blizu središča Ljubljane.

Predsednik sveta zavoda filharmonije Otmar Zorn, ki je tik po nastopu mandata oktobra 2013 podpisal pogodbo z Damjanovičem, pravi, da je direktor filharmonije z najemom službenega stanovanja rešil stanovanjski problem. "Kolikor vem, direktor nima nobene nepremičnine, v kateri bi lahko bival. Če bi imel tako nepremičnino in bi jo lahko uporabljal, bi bil tak najem seveda neetičen," je odgovoril na naše vprašanje.

"Poslovanje Slovenske filharmonije je natančno preverilo računsko sodišče, služba za nadzor proračuna; prišle so delovne inšpekcije, poslovanje so pregledali tudi drugi, ki pa niso našli napak in pomanjkljivosti, ki bi terjale kakšne posebne ukrepe," pravi predsednik sveta zavoda Slovenske filharmonije Otmar Zorn. Foto: STA ,

Kako do službenega stanovanja?

Kot kaže dokumentacija, je Damjanovičev najem v skladu s pravilnikom filharmonije, ki pa ga je podpisal on sam. Marca 2012 je namreč podpisal Pravilnik o oddaji službenih stanovanj v najem, ki je določal:

- da so stanovanja (filharmonija naj bi imela pet stanovanj in pet sob) namenjena "zadovoljevanju stanovanjskih potreb kadra zavoda";

- da je do najema upravičen zaposleni, ki nima "ustrezno rešenega stanovanjskega problema", nima ustreznega javnega prevoza od stalnega bivališča oziroma je to od delovnega mesta oddaljeno več kot 20 kilometrov;

- da se višino najemnine določa na podlagi Pravilnika o dodeljevanju službenih stanovanj Mestne občine Ljubljana v najem. 

Kaj je bila pred sprejetim pravilnikom pravna podlaga za oddajo stanovanj, iz dokumentacije ni razvidno, na filharmoniji pa nam na to vprašanje niso odgovorili.

Sistem najemnin kritiziralo računsko sodišče

Lani je Računsko sodišče objavilo revizijsko poročilo za poslovanje filharmonije v letu 2012, v katerem je opozarjalo, da je pravilnik MOL predvideval dohodkovni cenzus (torej, da so lahko neprofitno najemnino plačevali ljudje z dohodkom do določene višine, tisti z višjimi pa tržno najemnino), česar pa filharmonija ni upoštevala, hkrati je zaračunavala prenizke neprofitne najemnine.

Damjanovič je nato spremenil pravilnik – pa ne tako, da bi določil dohodkovno mejo, nad katero se zaračuna tržna najemnina, temveč je določil, da se najemnina namesto po pravilniku MOL obračunava na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin. S tem se od lani vsa stanovanja oddajajo po neprofitni najemnini.

Za primerjavo, ministrstvo za pravosodje oddaja službena stanovanja pravosodnim uslužbencem, ki prav tako plačujejo neprofitno najemnino, a hkrati plačujejo mesečno obrabnino v višini do polovice mesečne najemnine. Poleg tega neprofitno najemnino plačujejo tisti, ki prebivajo več kot 60 kilometrov od doma (torej trikrat večja razdalja kot v primeru filharmonije). Stanovanje lahko v najem dobijo tudi tisti, ki živijo bližje, a plačujejo tržno najemnino.

Zaposleni v Slovenski filharmoniji zahtevajo odstop direktorja Damjana Damjanoviča in dirigenta Uroša Lajovica. Damjanoviča prepoznavajo kot glavnega krivca za zaostrene razmere v filharmoniji. V filharmoniji se zdaj nadaljujejo pogajanja, od katerih bo odvisno, ali bo orkester 1. januarja izvedel novoletni koncert. Foto: Bojan Puhek

Si lahko Damjanovič sam piše pravilnike?

Poraja se vprašanje, ali je prav, da Damjanovič sam sprejema akte zavoda. Res je, da 12. odstavek 12. člena sklepa o ustanovitvi filharmonije določa, da direktor "sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem javnega zavoda", a hkrati Zakon o zavodih v 30. členu pravi, da "Svet zavoda sprejema statut oziroma pravila in druge splošne akte zavoda". 

Kdo je pristojen za pravilnik, smo vprašali tako filharmonijo, od koder nismo dobili odgovora, kot tudi Zorna. "Glede na mojo odsotnost ta trenutek ne znam dati natančnega pojasnila," nam je iz tujine sporočil Zorn in pojasnila obljubil po vrnitvi s službene poti.

Na vprašanje, ali jih je Damjanovič obveščal o sprejemu pravilnika, je odgovoril, da je o stanovanjih "večkrat tekla beseda", konkretno pa se ne spominja, kaj je bila tema. Za natančnejša pojasnila nas je napotil na filharmonijo, od katere pa, kot že napisano, za zdaj nismo prejeli odgovorov.

Stanovanje prenavljala nekdanja sodelavka?

Tik pred najemom stanovanja je Damjanovič odredil tudi njegovo prenovo in zanjo odštel vsaj 41 tisoč evrov. Podjetje Punta je, kot izhaja iz dokumentacije, ki jo hranimo v uredništvu, opravilo temeljito prenovo stanovanja: gradbena dela, menjavo talnih oblog, obnovo vrat in oken, prenovo centralnega ogrevanja, vodovodnih in elektroinstalacij.

Kot izhaja iz pogodbe, so podjetje Punta izbrali na podlagi zbiranja ponudb. Pri tem pa nam iz filharmonije niso odgovorili na vprašanje, koliko ponudb so prejeli in za koliko bi dela izvedli konkurenčni ponudniki. 

Po navedbah naših virov pa naj bi bila zastopnika podjetja Miloš in Ana Iglič Damjanovičeva osebna znanca, Igličeva naj bi bila nekaj časa celo zaposlena v filharmoniji. Kot je razvidno iz spodnje grafike, je podjetje Punta s filharmonijo leta 2013 ustvarilo 80 odstotkov prihodkov, vsako leto pa pomemben del prihodkov ustvari z državo.

Na vprašanje, ali je bil svet zavoda obveščen  o prenovi stanovanja, Zorn odgovarja: "Svet zavoda je redno obravnaval vse izdatke, tudi izdatke za obnovo stanovanj, nakup glasbil, vzdrževanje objekta in drugo. Kolikor se lahko spomnim, ni eksplicitno zapisal obnove tega stanovanja, lahko pa je v okviru načrta popravil, vzdrževanj in obnov navedeno tudi to stanovanje," je dejal in spet navedel, da je mogoče podatek preveriti v dokumentaciji filharmonije. Kritik ali pripomb na račun postopka prenove stanovanja na sejah sveta zavoda se Zorn, kot pravi, ne spomni.

Zorn: Pripomb zoper poslovanje filharmonije ni bilo

Damjanovičev nadzornik Zorn pa poudarja, da je bila filharmonija večkrat pod drobnogledom različnih organov, a do zdaj ni bilo zapletov. "Poslovanje Slovenske filharmonije je natančno preverilo računsko sodišče, služba za nadzor proračuna; bile so delovne inšpekcije, poslovanje so pregledovali tudi drugi, ki niso našli napak in pomanjkljivosti, ki bi terjale kakšne posebne ukrepe. Svet je vsa poročila in vsebine obravnaval," pravi.

Pri tem opozorimo, da je računsko sodišče res pregledalo poslovanje filharmonije, a za leto 2012 (poročilo so objavili lani), Damjanovič pa je stanovanje najel v letu 2013.