SiolNET. Novice Slovenija
3,11

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Četrt stoletja od najhujšega zločina po drugi svetovni vojni #video

3,11

termometer

Danes mineva 25 let od genocida v Srebrenici, kjer se bodo v spominskem centru v Potočarih poklonili žrtvam, v katerem so sile bosanskih Srbov po zavzetju mesta v samo nekaj dneh ubile več kot 8.300 Bošnjakov. Na današnji spominski slovesnosti so pokopali posmrtne ostanke devetih žrtev. Posmrtne ostanke približno tisoč žrtev še vedno iščejo.

V spominskem centru v Potočarih so se danes zbrali svojci devetih žrtev genocida v Srebrenici, ki so jih pokopali v centru. S tem so se spomnili več kot 8000 bošnjaških žrtev genocida v tem kraju pred 25 leti. Tuji državniki, med njimi tudi predsednik republike Borut Pahor, so zaradi pandemije covida-19 poslali zgolj videosporočila, v katerih so poudarili pomen boja proti zanikanju genocida, poroča STA.

Svetovni voditelji proti zanikanju genocida v Srebrenici

Voditelji so v sporočilih opozorili, da se je treba poleg poklanjanja žrtvam tudi odločno odzvati na revizionistične poskuse zmanjšanja pomena zločina in zanikanja dejstva, da se je v Srebrenici zgodil genocid.

Videosporočilo Boruta Pahorja:

"Zgodovine ne moremo spremeniti, lahko pa spremenimo prihodnost. Za prihodnost BiH je ključna resnica, ne zanikanje, spoštovanje, ne sovraštvo, odprt dialog, ne spori. Nujna sta odpuščanje in spoštovanje različnosti. Pomiritev ni dejanje preteklosti, to je jamstvo sobivanja in prijateljstva, ki izhaja iz skupne bolečine," je poudaril Pahor.

Za mirno, evropsko prihodnost BiH je po njegovih besedah potreben pogum. Pogum je edini, ki lahko kljub strašni bolečini, ki spremlja spominjanje na žrtve genocida, privede do odpuščanja, pomiritve, dialoga in sodelovanja ter ponovnega medsebojnega zaupanja.

Srebrenica 2020 Foto: Reuters

Zaradi zaprtih meja ob pandemiji letos v Potočare niso mogli priti svojci žrtev iz tujine, tako da so soglasje za pokop dale le družine, ki živijo v BiH. Na verskem obredu in pokopu žrtev so bili tako navzoči samo sorodniki devetih moških.

Najmlajša žrtev genocida, ki so jo pokopali danes, je Salko Ibičević, ki je bil ob smrti pred 25 leti star 23 let, najstarejša žrtev pa Hasan Pezić, ki je bil v času umora star 70 let.

Srebrenica 2020 Foto: Reuters

Predsedujoči predsedstvu BiH Šefik Džaferović je ob tem dejal, da nič in nihče ne bo preprečil spominjanja na Srebrenico, saj je to večna skupna dolžnost. Poudaril je, da je resnica o zločinu jasna in da je bil cilj uničiti cel narod, Srbija pa se še vedno noče soočiti s tem dejstvom.

Pozivi k sprejetju zakona o prepovedi zanikanja genocida in holokavsta

Predsednica združenja mater Srebrenice in Žepe Munira Subašić pa je poudarila, da se bo zločince večno preganjalo. "Ni kraja, kjer bi se lahko skrili, da vas mi ne bi našli," je poudarila. Pozvala je k čim hitrejšemu sprejetju zakona o prepovedi zanikanja genocida in holokavsta.

Srebrenica 2020 Foto: Reuters

Poletje 1995 je tragično obdobje bosanske zgodovine, ki ga v mednarodnem prostoru nikoli ne bi smeli pozabiti, saj pomeni žalostni simbol ekstremističnega nacionalizma in nesposobnosti mednarodne skupnosti, da bi 50 let po koncu druge svetovne vojne preprečila nov genocid. Več tisoč bošnjaških mater, žena in družinskih članov je v največjem zločinu v vojni po razpadu Jugoslavije in največjem zločinu po drugi svetovni vojni na evropskih tleh ostalo brez svojih ljubljenih. 

Več kot 37 tisoč prebivalcev je varovalo manj kot 500 modrih čelad

Etnično nasilje in nacionalni konflikti so vrhunec dosegli spomladi 1995, ko se je mednarodna skupnost odločila, da se ozemlje BIH razdeli na dve enoti, in sicer srbsko entiteto in federacijo pod nadzorom bošnjaških in hrvaških enot, zato se je poveljniku sil bosanskih Srbov Ratku Mladić in njegovi vojski mudilo z etničnim čiščenjem muslimanskih naselij na srbskih ozemljih v BiH.

Ratko Mladić Foto: Reuters

Bosanski Srbi pod poveljstvom Mladića in Radislava Krstića so nato 6. julija 1995 začeli ofenzivo na Srebrenico. Mladićevi vojski je 11. julija 1995 uspelo zavzeti Srebrenico, ki je takrat veljala za bošnjaško enklavo oziroma varno območje pod okriljem Združenih narodov. Mesto z več kot 37 tisoč prebivalci in 20 tisoč vojnimi pribežniki je varovalo in nadzorovalo le nekaj manj kot 500 pripadnikov mednarodnih sil oziroma modrih čelad.

V dobrem tednu dni, natančneje od 12. do 19. julija, so srbske sile pod vodstvom Mladića, pozneje znanega tudi po vzdevku bosanski klavec, pobile več kot osem tisoč moških in dečkov, z domov pa je bilo pregnanih okoli 30 tisoč ljudi. Najmlajša žrtev je bila Fatima Muhić, ki so jo ubili le nekaj minut po rojstvu, najstarejša pa 94-letna Šaha Izmirlić.

Srebrenica Foto: Reuters

Kljub temu da je pokol v Srebrenici kot edini dogodek v obdobju bosanske vojne opredeljen kot genocid, kar po mednarodnem humanitarnem pravu velja za najhujši zločin, pa številni srbski nacionalisti še danes vztrajajo, da gre za pretiravanje pri številu umrlih in da gre zgolj za eno od grozodejstev, ki so jih zgrešile vse strani v spopadu. 

Radovan Karadžić Novice Karadžić se je pritožil na obsodbo na dosmrtni zapor

Predsednik se je opravičil, a zanikal genocid

Leta 2013 se je takratni srbski predsednik Tomislav Nikolić opravičil za zločine ob razpadu Jugoslavije, vendar je zavrnil očitke o poboju več tisoč Bošnjakov in da se je v Srebrenici zgodil genocid. Med vojno je umrlo najmanj 26 tisoč civilistov, od tega je bilo več kot 22 tisoč muslimanov, nekaj manj kot tisoč Hrvatov in nekaj več kot dva tisoč Srbov. Muslimani so pomenili le približno 44 odstotkov bosanskega prebivalstva, vendar 80 odstotkov mrtvih.

Srebrenica Foto: Reuters

MZZ ob obletnici genocida: Tovrstna grozodejstva se ne smejo ponoviti

Srebrenica mora ostati v našem spominu kot opomin mednarodni skupnosti, da se tovrstna grozodejstva ne smejo nikoli več ne ponoviti ne dopustiti. Zanikanje in relativizacija teh tragičnih dogodkov sta nesprejemljiva, je ob 25. obletnici genocida v Srebrenici poudarilo slovensko zunanje ministrstvo.

V Potočarih, kjer je zdaj spominski center za žrtve genocida, tam jih od leta 2002 pokopavajo na osrednji spominski slovesnosti 11. julija, so do danes pokopali posmrtne ostanke več kot šest tisoč ljudi, ki so jih po vojni našli v več kot 150 različnih grobiščih, večinoma sekundarnih, saj so jih sile bosanskih Srbov iz primarnih grobišč premeščale na različne kraje zato, da bi prikrili težo svojih zločinov. Identifikacija žrtev je ravno zato zelo zahteven in dolgotrajen proces, ki lahko traja tudi več let.

obtožba karadžića Novice Radovan Karadžić je kriv, dobil je dosmrtno kazen #video
Na haaškem sodišču obsojenih 15 ljudi

Zaradi genocida in drugih vojnih zločinov v Srebrenici je bilo na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obtoženih 20 ljudi. Petnajst so jih obsodili, enega oprostili, eden pa je umrl še pred izrekom kazni. Postopki proti trem obtožencem še trajajo. Na sojenjih je pričalo več kot tisoč prič, med njimi tudi 11 moških, ki so preživeli genocid, piše na spletni strani sodišča. Enajst nekdanjih visokih častnikov vojske bosanskih Srbov je bilo zaradi sodelovanja v genocidu obsojenih na zaporne kazni od pet do 35 let.

Ratka Mladića (77), ki je bil poleg prej predsednika Miloševića in nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića (75) eden izmed glavnih akterjev krvave morije v BiH med letoma 1992 in 1995, je haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije zaradi vojnih zločinov leta 2017 obsodilo na dosmrtni zapor. A sojenje še ni končano - kljub temu, da je bil na prvi stopnji obsojen na dosmrtni zapor, tudi zaradi vloge v genocidu, se zdaj nadaljuje prizivni postopek na nasledniku haaškega sodišča, Mehanizmu za mednarodna kazenska sodišča (MICT). Končno sodbo je mogoče pričakovati v prvi polovici leta 2021.

Karadžić, najvišji politik, ki mu je haaško sodišče izreklo sodbo, pa je bil v prizivnem postopku 20. marca lani pravnomočno obsojen na dosmrtni zapor zaradi genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov med vojno v BiH. Nekdanji jugoslovanski predsednik Milošević je še pred končanjem sojenja umrl v priporu v Scheveningnu leta 2006. Genocid je najhujši zločin po mednarodnem humanitarnem pravu in obenem zločin, ki ga je od vseh najtežje dokazati. (STA)
Ratko Mladić Haag Novice Ratko Mladić iz zapora poklical v jutranji program srbske televizije

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 27
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin