Petek, 16. 11. 2018, 20.01
6 let
Ratko Mladić iz zapora poklical v jutranji program srbske televizije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,23
2
Mednarodno haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je 22. novembra lani Mladića obsodilo na dosmrtni zapor.
Mehanizem za mednarodna kazenska sodišča (MICT) v Haagu je danes upravniku zapora v Scheveningnu naložil, da mora prihodnjih 30 dni nadzirati vse telefonske pogovore haaškega obtoženca Ratka Mladića in poročati o njegovih nepooblaščenih telefonskih pogovorih v zadnjih sedmih dneh.
Mehanizem je odločitev sprejel, potem ko se je nekdanji vojaški poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladić, ki zaradi genocida in vojnih zločinov med vojno v BiH prestaja dosmrtno zaporno kazen, danes zjutraj brez dovoljenja iz zapora po telefonu v živo javil v jutranji program komercialne televizije Happy v Beogradu. Po telefonu ga je namreč poklical njegov sin, ki je bil gost v oddaji. Iz Haaga so še sporočili, da je odločitev v interesu pravice ter ohranjanja reda in varnosti v zaporu, saj zaporniki brez odobritve sodišča ne smejo komunicirati z mediji.
Šešlja povabil, da ga obišče v Haagu
Mladića je po telefonu med oddajo poklical njegov sin Darko Mladić in mu rekel, naj kaj pove za javnost. Sedeminsedemdesetletni vojni zločinec je zaradi vojnih zločinov prav tako obsojenega vodjo srbskih radikalcev Vojislava Šešlja, ta je bil v studiu, pozval, naj ga obišče, da bi igrala šah, češ da ga je nazadnje premagal.
"Zveza Nato se zelo širi proti Rusiji"
V studiu je bil tudi poslanec spodnjega doma ruskega parlamenta Pavel Dorohin. Njemu je med drugim dejal, naj odpre oči, kaj hoče zveza Nato, ki se "zelo širi proti Rusiji". Šešlju pa je dejal, naj "malce shujša".
Zaradi genocida v Srebrenici obsojen na dosmrtni zapor
Mednarodno haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je 22. novembra lani Mladića obsodilo na dosmrtni zapor. Kot takratnega načelnika generalštaba vojske Republike Srbske ga je spoznalo za krivega genocida v Srebrenici leta 1995 ter vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, tudi med obleganjem Sarajeva, in zaradi zajetja opazovalcev ZN in modrih čelad med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995. Na obsodbo sta se pritožila tako obramba kot tudi tožilstvo.
2