Černačeva komisija pri preiskavah štirih politikov ugotavlja zlorabo policije

Na seji so obravnavali domnevne sume zlorabe preiskovalnih ukrepov za politične potrebe. Na koncu seje je komisija ugotovila, da je bila policija zlorabljena v politične namene. Kljub temu, da ni bil osumljen, ni smel komunicirati z najožjimi družinskimi člani Anton Štihec je v uvodu seje predstavil svoj primer iz marca lani, ko so policisti opravili preiskavo v njegovi pisarni na Mestni občini Murska Sobota. Povedal je, da je preiskovalni sodnik odredil preiskavo prostorov na občini, ker naj bi obstajal utemeljen sum, da se tam nahaja dokumentacija, povezana s prenosi zemljišč za gradnjo letalskega muzeja. V odredbi, ki jo je napisal sodnik, sam ni bil omenjen, prav tako ni bil osumljenec, kljub temu pa mu kriminalisti niso dovolili komunicirati z najožjimi družinskimi člani, prav tako mu niso dovolili prostega gibanja. Istočasno so ga mediji na podlagi podatkov policije ves dan predstavljali kot osumljenca, zaradi česar je zoper državo vložil tožbo, ta pa mu mora zdaj plačati 2000 evrov. Policija je preiskavo opravila tudi v prostorih stranke SNS Zmago Jelinčič, pri kateremu je policija hišno preiskavo opravila istega dne - osumljen je bil podkupovanja takratnega kmetijskega ministra Milana Pogačnika, ki naj bi mu v zameno za podporo pri interpelaciji, omogočil gradnjo letališkega muzeja - se je vprašal, kako je lahko policija hišno preiskavo opravila tudi v prostorih stranke SNS. Odredba sodnika se je namreč nanašala samo na osebne prostore, je dejal. Opozoril je tudi, da se je v prisluhe policije, ki mu je takrat prisluškovala, ujela tudi obrambna ministrica Ljubica Jelušič, in se vprašal, ali to pomeni, da lahko policija prisluškuje kar vsem počez.

"Šlo je za zlorabo policije in pravosodja v politične namene" Jelinčič ocenjuje, da je šlo v njegovem primeru za zlorabo policije in pravosodja v politične namene. Ob tem je opozoril, da obe ministrstvi vodi ista stranka, to je LDS.

Jelinčič meni, da so ga v DZ peljali zato, ker so vedeli, da je tam veliko novinarjev Silven Majhenič (SNS) je Jelinčiča vprašal, kako so novinarji vedeli, da ga bo policija, potem ko ga je prijela, peljala v DZ. Jelinčič je ocenil, da so ga v DZ peljali zato, ker so vedeli, da je tam veliko novinarjev in da bo "Jelinčič diskreditiran".

Černač: Instrumentalizacija policije za potrebe posamezne politične stranke Na preteklih zasedanjih je komisija že obravnavala primera nepovezanega poslanca Andreja Magajne in mariborskega župana Franca Kanglerja, predsednik komisije Zvone Černač (SDS) pa je izpostavil nekaj skupnih značilnostih. Te so po njegovih besedah instrumentalizacija policije za potrebe posamezne politične stranke ter njena groba zloraba

Prav tako je v omenjenih primerih po njegovih besedah šlo za javno izpostavljene osebe iz vrst opozicije oziroma tistih, ki so se oddaljili od razmišljanja vladne koalicije, na preiskavah so bile prisotne kamere, izvedeni pa so bili nesorazmerni ukrepi. V isti smeri, kot jo je orisal Černač, gredo tudi na seji sprejeti sklepi. Z njimi komisija ugotavlja, da je bil z novelo zakona o policiji in drugimi zakonskimi spremembami vzpostavljen sistemski mehanizem za možnost zlorab policije s strani posamezne politične opcije. Komisija ugotavlja, da so nadzorni mehanizmi prešibki in jih je zato treba okrepiti.

Komisija pristojne organe poziva k ustreznim spremembam zakonodaje Prav tako po oceni komisije predstavljeni primeri kažejo, da je bila policija zlorabljena s strani ene politične opcije. Zato komisija pristojne organe poziva k ustreznim spremembam zakonodaje.

"Informacije o posameznih preiskavah nepooblaščeno odtekajo v javnost" Komisija še ugotavlja, da informacije o posameznih preiskavah nepooblaščeno odtekajo v javnost, zato generalnega direktorja policije poziva, naj na policiji izvede notranji nadzor.

GPU: Policija je neodvisna institucija V odzivu na zasedanje komisije so v Generalni policijski upravi (GPU) zatrdili, da kriminalistično preiskovanje že samo po sebi onemogoča kakršnokoli zlorabo policije v politične namene.

Ponovno so poudarili, da je "slovenska policija neodvisna in strokovna institucija, ki ne dovoli, da bi postala sredstvo za medsebojna politična obračunavanja", zato zavračajo pavšalne navedbe o zlorabi policije v politične namene, so v sporočilu za javnost zapisali v GPU.

"Kriminalistične preiskovalce usmerjajo državni tožilci, ne politične stranke" Preiskovalci izvajajo preiskovalna dejanja, kot so npr. hišne preiskave samo podlagi sodnih odredb in le na krajih, ki jih te določajo. Prav tako izvajajo prikrite preiskovalne ukrepe, kot je npr. kontrola telekomunikacij le v obsegu, ki ga določajo sodne odredbe, so poudarili v sporočilu za javnost. Zato gre v takih primerih za zakonite kriminalistične postopke, ki nimajo nikakršnega političnega ozadja, saj kriminalistične preiskovalce usmerjajo državni tožilci in ne politične stranke, še izpostavljajo v GPU.

Policijo nadzoruje več organov Po njihovi oceni tako že sistemska ureditev ne dopušča možnosti za zlorabo policije v politične namene. Kot navajajo, je policija poleg parlamentarnega nadzora deležna še nadzora notranjega ministrstva, civilne družbe (varuha človekovih pravic), vzpostavljen ima notranji nadzorni mehanizem, v primeru prikritih preiskovalnih ukrepov pa je še posebej deležna nadzora državnega tožilstva in sodišč, ki tudi sicer odločata o sorazmernosti teh ukrepov.

Pri obveščanju javnosti o zadevah s področja kriminalitete policija dosledno spoštuje dejstvo, da gre za osumljence v predkazenskem postopku in zakonske razloge zavrnitve dostopa do informacij predvsem, kadar gre za varstvo osebnih in tajnih podatkov, še poudarjajo.