Četrtek, 5. 3. 2020, 17.54
4 leta, 1 mesec
Čemaž že raste, napaka pri nabiranju je lahko usodna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,55
2
Vse več Slovencev nabira čemaž, a pri nabiranju je treba biti zelo previden.
V slovenskih gozdovih je že pognal čemaž, ki mu pravijo tudi divji česen. Pri nabiranju je treba biti zelo previden, saj nas lahko napaka stane življenje. Predvsem je nevarna zamenjava z jesenskim podleskom.
Vsako leto v slovenskih bolnišnicah obravnavajo nekaj zastrupitev, ki so posledica zamenjave nekaterih strupenih rastlin s čemažem, saj imajo te podobne podolgovate liste. Gre predvsem za zamenjave s čmeriko, šmarnico in jesenskim podleskom, ki je najbolj nevaren. Podlesek namreč vsebuje močan strup kolhicin, ki je smrtno nevaren že v majhnih odmerkih.
Štirje umrli
V zadnjih dvajsetih letih so v UKC Ljubljana zdravili več kot trideset posameznikov, ki so se okužili z jesenskim podleskom, štirje so umrli. Še posebej je zaužitje jesenskega podleska nevarno za starejše in bolnike z okvaro jeter.
V UKC Ljubljana opozarjajo, da moramo v primeru prebavnih težav po obroku čemaža najprej pomisliti na zastrupitev z jesenskim podleskom, čmeriko ali šmarnico. "V teh primerih je zato pomembno čim prej obiskati urgentno ambulanto in s seboj prinesti zaužito rastlino, saj se na podlagi tega, za zastrupitev s katero rastlino gre, določi tudi zdravljenje," so zapisali.
Dobro si oglejte fotografije: pod številko 1. je čemaž, pod 2. bela čmerika, pod 3. šmarnica in pod 4. jesenski podlesek.
Nabirajte le posamične liste
Jesenski podlesek ponavadi raste na travniku ali robu gozda, medtem ko čemaž raste v samem gozdu. A mogoče je tudi, da na določenih območjih rasteta na skupnem rastišču. Takrat je še posebej nevarno, da ju zamenjamo, sploh če čemaž nabiramo v šopih in se vmes znajdejo tudi listi jesenskega podleska.
Strokovnjaki zato priporočajo, da vedno nabiramo le posamične liste. Rastlini lahko ločimo po tem, da pri čemažu načeloma izrastejo posamični listi, pri podlesku pa so listi spodaj oviti drug okoli drugega. Podlesek ima debelejše in bolj rebraste liste kot čemaž, je bolj tog in raste navpično.
Rastlini lahko ločimo tudi po vonju. Če list čemaža podrgnemo med prsti, spusti vonj po česnu, jesenski podlesek pa vonja po česnu nima.
Kako poteka zastrupitev z jesenskim podleskom
Zastrupitev z jesenskim podleskom poteka v več fazah. Od dve do dvanajst ur po zastrupitvi bolnikom postane slabo, bruhajo in imajo bolečine v trebuhu ter hudo drisko, ki je lahko krvava. Od 24 do 72 ur po zastrupitvi se pojavijo okvare srca, jeter, ledvic, trebušne slinavke in pljuč.
Pri bolnikih, ki preživijo prvi fazi zastrupitve, se po od štirih do petih dneh zaradi zavrtosti kostnega mozga znižata število belih krvnih celic in število ploščic, zato se poveča nevarnost za okužbe in krvavitve. Po od dveh do treh tednih bolnikom izpadejo še lasje, so zapisali v UKC Ljubljana. Protistrupa ni.
Kako poteka zastrupitev s čmeriko
Tudi bela čmerika ima več listov, ki so pri korenu oviti drug okoli drugega, prav tako so listi bolj rebrasti.
Zastrupitev z belo čmeriko spremljajo slabost, bruhanje, driska, glavobol, meglen in skakajoč vid, mravljinčenje, oslabelost, počasen srčni utrip, nizek krvni tlak in prehodno izguba zavesti. Zastrupitev traja 12 ur, so zapisali v UKC Ljubljana.
V zadnjih dvajsetih letih v Sloveniji zaradi zastrupitve s strupeno čmeriko ni umrl nihče.
Kako poteka zastrupitev s šmarnico
Pri šmarnici je zastrupitev zaradi zamenjave s čemažem zelo redka, pravijo v UKC Ljubljana. Prej se ta pojavi zaradi zamenjave njenih plodov z jagodami, in sicer največkrat pri otrocih.
Strup šmarnice povzroča pekočo bolečino v ustnih, slabost, bruhanje, glavobol, motnje vida in srčnega ritma.
Če niste prepričani, kako je videti čemaž, ga raje ne nabirajte!
Pokličite 112, osebnega ali dežurnega zdravnika.
Sporočite:
● kdo kliče in kje se je zgodila zastrupitev/nesreča,
● kdo se je zastrupil oziroma koliko ljudi se je zastrupilo,
● s katerim strupom in koliko strupa,
● kdaj,
● prizadetost ponesrečencev (stanje zavesti, težave z dihanjem, prisotnost pulza, krvavitev, bruhanje, bolečine ...).
Majhnega otroka med klicem na pomoč ne pustite brez nadzora, ampak ga vzemite v naročje, opozarjajo v UKC Ljubljana.
2