Celo naši politiki odstopajo, zakaj je zdravnikom to španska vas?

Težko je napisati besedilo, v katerem hvališ slovenske politike, a primer Radan je pokazal, da bi se lahko od slovenskih politikov kaj naučili tudi nekateri vodilni v zdravstvu.

Klopi, ki jih ne odstrani niti pinceta Seveda imamo tudi v slovenski politiki klope, ki se tako prisesajo na funkcijo, da jih ne odstranijo niti najbolj natančne pincete. A dejstvo je tudi, da imamo primere, ko se politiki odstopali zaradi objektivne odgovornosti ali pa zaradi svojih napak.

Pri tem so jim običajno "pomagali" tudi mediji, za katere pa se zdi, da čudežno izgubijo moč, ko gre za odstope vodilnih v zdravstvu. Poglejmo najprej nekaj primerov politikov, ki so se dostojno poslovili.

Poraz na volitvah. Moram res odstopiti? Eden od ustanoviteljev Nove Slovenije, nekdanji premier in finančni minister Andrej Bajuk je na volitvah leta 2008 s svojo stranko dosegel le 3,4 odstotka volivcev, NSi pa je izpadla iz parlamenta. Bajuk je odstopil takoj po razglasitvi rezultatov.

Res je sicer, da v Sloveniji ni samoumevno, da predsedniki strank po volilnih porazih odstopijo, pri tem lahko na primer omenimo predsednika SDS Janeza Janšo, a dejstvo je, da je ta praksa vsaj delno uveljavljena, medtem ko je to v tujini povsem samoumevno.

Nedavne britanske volitve so bile prava lekcija, kako se to dela, saj so na smetišče zgodovine odnesle vodji poraženih laburistov in liberalcev Eda Milibanda in Nicka Clegga.

Po lanskih evropskih volitvah so zaradi volilnih porazov s predsedniških funkcij v strankah odstopili Igor Lukšič (SD), ki je sicer pri tem potreboval nekaj medijske asistence, Gregor Virant (kdo se še spomni Državljanske liste?) in Pavel Gantar (Zares pozabljeni), po parlamentarnih pa Franc Bogovič (SLS).

Vlada Mira Cerarja: Mora res odstopiti toliko ministrov? Ko gre za ministrske odstope, ne bomo preveč posegali v zgodovino, saj nam dovolj snovi ponuja kar aktualna vlada Mira Cerarja, ki je rekorderka po številu ministrskih odstopov v tako kratkem času.

Klopa, ki se je tako prisesal na funkcijo, da ga je odstranila šele parlamentarna pinceta, ne bi posebej omenjali, če ne bi bil tako podoben bogovom v belem. Janko Veber je pač fenomen sam po sebi.

Po drugi strani je treba priznati, da je Stranka modernega centra Mira Cerarja kljub, milo rečeno, zelo nerodnemu kadrovanju, na primer v šolskem resorju, pri odstopih uveljavila standard hitrega slovesa spornih ministrov. Klavdija Markež je s položaja ministrice za izobraževanje zaradi plagiatorstva odstopila v nekaj urah od izbruha afere.

Zdravniška metla pod preprogo Seveda ni mogoče neposredno primerjati političnih funkcij in funkcij vodilnih v zdravstvu, a v primeru hudih anomalij razlike pri odgovornosti ne bi smelo biti. Primer Radan je še enkrat opozoril, da je pometanje pod preprogo metoda, ki jo vodilni v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL) obvladajo do potankosti.

Nekaj kadrovskih rezov na nižjih ravneh je bilo, a očitno je, da za koncept objektivne odgovornosti v UKCL še niso slišali. Strokovni direktor nevrološke klinike David B. Vodušek je sicer ponudil odstop, a če nekdo želi res prevzeti odgovornost, odstopi nepreklicno.

Zdravnik, ki skrbi za večerno zabavo Prav "zabavno" je bilo v torkovih večernih televizijskih oddajah poslušati strokovnega direktorja UKCL Sergeja Hojkerja, ki je na novinarska vprašanja o odgovornosti za razmere, katerih posledica je, kot sumi policija, sedem ubojev v naši vrhunski zdravstveni ustanovi, odgovarjal z: "To je zelo dobro vprašanje." Smiselnih odgovorov ni znal stresti iz rokava.

Večni Vrhunec in večni Fakin Poseben primer pa je generalni direktor UKC Ljubljana Simon Vrhunec, ki je že dve leti vršilec dolžnosti, bil je med pridržanimi, ko so kriminalisti preiskovali korupcijo z dobavitelji medicinske opreme UKCL, Cerarjeva vlada mu je odrekla soglasje k imenovanju, a se je znova prijavil na razpis za generalnega direktorja.

Očitno je, da bogovi v belem in menedžerji v zdravstvu, tu lahko omenimo še generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Sama Fakina, ki bi bil očitno rad večni direktor, potrebujejo pouk o odgovornosti. Morda jim lahko pomagamo kar z definicijo iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika:

Naivno lahko upamo, da odgovornost zanje ne bo več dolgo španska vas.