Petek, 8. 5. 2015, 17.48
8 let, 7 mesecev
Britanski volilni sistem bi Cerarja ustoličil kot absolutnega vladarja
A to je seveda le teorija, saj v Sloveniji ni politično realno niti to, da bi uvedli dvokrožni večinski sistem, za kar si že 20 let prizadeva Slovenska demokratska stranka Janeza Janše.
Zunaj parlamenta bi ostale DeSUS Karla Erjavca (na volitvah je dobila 10,2 odstotka in ima deset poslancev), Združena levica Luke Mesca in SD Dejana Židana (po šest odstotkov in šest poslancev), Nova Slovenija Ljudmile Novak (5,6 odstotka, pet poslancev) in Zavezništvo AB Alenke Bratušek (4,4 odstotka, štirje poslanci).
V britanskem enokrožnem večinskem sistemu dobi sedež v parlamentu tisti kandidat, ki v posameznem volilnem okrožju (po naše okraju) dobi največ glasov, torej ne glede na to, ali je prepričal več kot 50 odstotkov volivcev. Takšna večina je potrebna v dvokrožnem večinskem sistemu, kjer je potreben drugi krog volitev, če v prvem ni zmagovalca, ki bi osvojil absolutno večino.
Velika Britanija, kjer so na včerajšnjih volitvah konservativci Davida Camerona s 36,9 odstotka glasov dobili absolutno večino sedežev, je razdeljena na 650 okrožij, kar pomeni, da se v vsakem posameznem okrožju odvija boj za relativno večino in sedež v parlamentu.
Pri tem nastanejo manjša odstopanja, ker je v Sloveniji uzakonjen volilni prag, ki iz parlamenta izloči vse stranke z manj kot štirimi odstotki glasov na ravni države. Ti se porazdelijo med prihodnje parlamentarne stranke.
SDS Janeza Janše: 41 sedežev (na volitvah je prejela 26,2 odstotka in dobila 26 poslancev)
SD Boruta Pahorja: en sedež (10,5 odstotka) Socialni demokrati bi ga dobili zaradi najboljšega izida med strankami v volilnem okraju Nova Gorica II. V tem sklicu so imeli sicer deset poslancev.
Zunaj parlamenta bi ostale takratne parlamentarne stranke Državljanska lista (DL) Gregorja Viranta (8,4 odstotka, osem poslancev), DeSUS Karla Erjavca (sedem odstotkov, šest poslancev), Slovenska ljudska stranka (SLS) Radovana Žerjava (6,8 odstotka, šest poslancev) in Nova Slovenija – krščanski demokrati Ljudmile Novak (4,9 odstotka, štirje poslanci).
SDS Janeza Janše: 41 sedežev (29,3 odstotka, 28 poslancev)
LDS Katarine Kresal: en sedež (5,2 odstotka) Liberalni demokrati bi ga dobili zaradi najboljšega izida med strankami v volilnem okraju Zagorje. V tem sklicu parlamenta so imeli pet poslancev.
Zunaj parlamenta bi ostale takratne parlamentarne stranke Zares Gregorja Golobiča (8,4 odstotka, devet poslancev), DeSUS Karla Erjavca (7,4 odstotka, sedem poslancev), Slovenska nacionalna stranka (SNS) Zmaga Jelinčiča (5,4 odstotka, pet poslancev) in SLS Bojana Šrota, ki je nastopila skupaj s Stranko mladih Slovenije Darka Krajnca (5,2 odstotka, pet poslancev).
LDS Antona Ropa: 16 sedežev (22,8 odstotka, 23 poslancev)
Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) Boruta Pahorja: dva sedeža (10,2 odstotka) Socialni demokrati bi ju dobili zaradi najboljšega izida med strankami v volilnih okrajih Izola in Kočevje. V tem sklicu parlamenta so imeli deset poslancev.
SJN (Slovenija je naša) Borisa Popoviča: dva sedeža (2,6 odstotka) Stranka koprskega župana, ki se ni prebila v parlament, bi dva sedeža dobila zaradi najboljšega izida med strankami v obeh koprskih volilnih okrajih.
NSi Andreja Bajuka: en sedež (9,1 odstotka) Krščanski demokrati bi ga dobili zaradi najboljšega izida med strankami v volilnem okraju Ormož. V tem sklicu parlamenta so imeli devet poslancev.
SLS Janeza Podobnika: en sedež (6,8 odstotka) Ljudska stranka bi ga dobila zaradi najboljšega izida med strankami v volilnem okraju Črnomelj-Metlika. V tem sklicu parlamenta je imela sedem poslancev.
SNS Zmaga Jelinčiča: en sedež (6,3 odstotka) Nacionalisti bi ga dobili zaradi najboljšega izida med strankami v volilnem okraju Trbovlje. V tem sklicu parlamenta so imeli šest poslancev. Zunaj parlamenta bi ostala takratna parlamentarna stranka DeSUS Antona Rousa (štirje odstotki, štirje poslanci).