Britanski volilni sistem bi Cerarja ustoličil kot absolutnega vladarja

A to je seveda le teorija, saj v Sloveniji ni politično realno niti to, da bi uvedli dvokrožni večinski sistem, za kar si že 20 let prizadeva Slovenska demokratska stranka Janeza Janše.

Janša z 21 odstotki le do petih poslancev SDS bi v britanskem volilnem sistemu dobila le pet poslancev kljub skoraj 20,7 odstotka osvojenih glasov na lanskih parlamentarnih volitvah, ki so ji prinesle 21 mandatov. SMC Mira Cerarja bi s 34,5 odstotka glasov skoraj v celoti obvladovala državni zbor, v katerem ima zdaj 36 mandatov.

Zunaj parlamenta bi ostale DeSUS Karla Erjavca (na volitvah je dobila 10,2 odstotka in ima deset poslancev), Združena levica Luke Mesca in SD Dejana Židana (po šest odstotkov in šest poslancev), Nova Slovenija Ljudmile Novak (5,6 odstotka, pet poslancev) in Zavezništvo AB Alenke Bratušek (4,4 odstotka, štirje poslanci).

Kdo bi se zaradi Britancev združeval? Res pa je, da bi naše stranke v volilnem sistemu, kot ga imajo Britanci, verjetno povsem drugače zastavile volilno strategijo. Iskale bi predvsem še bolj prepoznavne lokalne kandidate, manjše stranke pa bi se verjetno povezovale, morda celo združile, in iskale skupne kandidate.

V britanskem enokrožnem večinskem sistemu dobi sedež v parlamentu tisti kandidat, ki v posameznem volilnem okrožju (po naše okraju) dobi največ glasov, torej ne glede na to, ali je prepričal več kot 50 odstotkov volivcev. Takšna večina je potrebna v dvokrožnem večinskem sistemu, kjer je potreben drugi krog volitev, če v prvem ni zmagovalca, ki bi osvojil absolutno večino.

Zmagovalec pobere vse V enokrožnem večinskem sistemu je torej pomembno, da dobi zmagovalec vsaj en glas več kot preostali kandidati, kar pomeni, da lahko postane poslanec tudi na primer s 30 odstotki glasov v okrožju.

Velika Britanija, kjer so na včerajšnjih volitvah konservativci Davida Camerona s 36,9 odstotka glasov dobili absolutno večino sedežev, je razdeljena na 650 okrožij, kar pomeni, da se v vsakem posameznem okrožju odvija boj za relativno večino in sedež v parlamentu.

Zmagovalcev je več V slovenskem proporcialnem (sorazmernem) volilnem sistemu je pomemben delež glasov na ravni države, volilnih enot in volilnih okrajev, ta pomeni sorazmeren delež glasov v parlamentu. Trideset odstotkov glasov pomeni približno 30 odstotkov sedežev v parlamentu.

Pri tem nastanejo manjša odstopanja, ker je v Sloveniji uzakonjen volilni prag, ki iz parlamenta izloči vse stranke z manj kot štirimi odstotki glasov na ravni države. Ti se porazdelijo med prihodnje parlamentarne stranke.

Kako bi britanski sistem vplival na volitve od leta 2004? Poglejmo še število poslanskih sedežev v primeru, če bi imeli enokrožni večinski sistem za parlamentarne volitve od leta 2004. Po en sedež v državnem zboru sicer pripada italijanski in madžarski narodni skupnosti, tako da stranke tekmujejo za 88 poslanskih mandatov.

Volitve leta 2011: Jankoviću 46 sedežev Pozitivna Slovenija (PS) Zorana Jankovića: 46 sedežev (28,5 odstotka glasov na volitvah) To bi zadostovalo za minimalno večino v DZ, v katerem je imela PS 28 poslancev.

SDS Janeza Janše: 41 sedežev (na volitvah je prejela 26,2 odstotka in dobila 26 poslancev)

SD Boruta Pahorja: en sedež (10,5 odstotka) Socialni demokrati bi ga dobili zaradi najboljšega izida med strankami v volilnem okraju Nova Gorica II. V tem sklicu so imeli sicer deset poslancev.

Zunaj parlamenta bi ostale takratne parlamentarne stranke Državljanska lista (DL) Gregorja Viranta (8,4 odstotka, osem poslancev), DeSUS Karla Erjavca (sedem odstotkov, šest poslancev), Slovenska ljudska stranka (SLS) Radovana Žerjava (6,8 odstotka, šest poslancev) in Nova Slovenija – krščanski demokrati Ljudmile Novak (4,9 odstotka, štirje poslanci).

Volitve leta 2008: Pahorju 46 sedežev SD Boruta Pahorja: 46 sedežev (30,4 odstotka) To bi zadostovalo za minimalno večino v državnem zboru, v katerem so imeli Socialni demokrati 29 poslancev.

SDS Janeza Janše: 41 sedežev (29,3 odstotka, 28 poslancev)

LDS Katarine Kresal: en sedež (5,2 odstotka) Liberalni demokrati bi ga dobili zaradi najboljšega izida med strankami v volilnem okraju Zagorje. V tem sklicu parlamenta so imeli pet poslancev.

Zunaj parlamenta bi ostale takratne parlamentarne stranke Zares Gregorja Golobiča (8,4 odstotka, devet poslancev), DeSUS Karla Erjavca (7,4 odstotka, sedem poslancev), Slovenska nacionalna stranka (SNS) Zmaga Jelinčiča (5,4 odstotka, pet poslancev) in SLS Bojana Šrota, ki je nastopila skupaj s Stranko mladih Slovenije Darka Krajnca (5,2 odstotka, pet poslancev).

Volitve leta 2004: Janši dvotretjinska večina SDS Janeza Janše: 65 sedežev (29 odstotkov, 29 poslancev)

LDS Antona Ropa: 16 sedežev (22,8 odstotka, 23 poslancev)

Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) Boruta Pahorja: dva sedeža (10,2 odstotka) Socialni demokrati bi ju dobili zaradi najboljšega izida med strankami v volilnih okrajih Izola in Kočevje. V tem sklicu parlamenta so imeli deset poslancev.

SJN (Slovenija je naša) Borisa Popoviča: dva sedeža (2,6 odstotka) Stranka koprskega župana, ki se ni prebila v parlament, bi dva sedeža dobila zaradi najboljšega izida med strankami v obeh koprskih volilnih okrajih.

NSi Andreja Bajuka: en sedež (9,1 odstotka) Krščanski demokrati bi ga dobili zaradi najboljšega izida med strankami v volilnem okraju Ormož. V tem sklicu parlamenta so imeli devet poslancev.

SLS Janeza Podobnika: en sedež (6,8 odstotka) Ljudska stranka bi ga dobila zaradi najboljšega izida med strankami v volilnem okraju Črnomelj-Metlika. V tem sklicu parlamenta je imela sedem poslancev.

SNS Zmaga Jelinčiča: en sedež (6,3 odstotka) Nacionalisti bi ga dobili zaradi najboljšega izida med strankami v volilnem okraju Trbovlje. V tem sklicu parlamenta so imeli šest poslancev. Zunaj parlamenta bi ostala takratna parlamentarna stranka DeSUS Antona Rousa (štirje odstotki, štirje poslanci).