Ponedeljek, 10. 7. 2023, 12.10
1 leto, 5 mesecev
Boštjančič izdal, koliko denarja bo šlo iz državnega proračuna v letih 2024 in 2025 #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,91
Vlada je na današnji 58. seji določila razrez proračunskih dodatkov za pripravo proračuna Republike Slovenije za leto 2024 in predloga proračuna za leto 2025. Potrdila je tudi predlog spremembe načrta za okrevanje in odpornost.
"Vlada načrtuje pripravo proračunskih dokumentov za leto 2024 in leto 2025. Danes smo sprejeli razrez proračunskih dodatkov po ministrstvih oziroma po uporabnikih. Skupni odhodki bodo leta 2024 znašali dobrih 15,2 milijarde evrov, leta 2025 pa 15,9 milijarde evrov," je na novinarski konferenci po redni tedenski seji vlade povedal minister za finance Klemen Boštjančič.
Dodal je, da vlada na ta način sledi trem ključnim prioritetam, katerim se je zavezala tudi v koalicijski pogodbi: "Zdravje, dostopno za vse, kamor prištevamo tudi skrb za starejše preko zakona o dolgotrajni oskrbi; znanje, ne le tisto, ki ju vključeno v šolsko reformo, ampak tudi digitalizacija in podpora podjetjem, ki ustvarjajo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo; ter mladi in s tem povezane politike, kot so stanovanjska politika in brezplačna kosila."
Fiskalna pravila bodo začela veljati naslednje leto
Boštjančič je pojasnil, da vlada sledi tudi fiskalnim pravilom, ki bodo začela veljati naslednje leto: "Leta 2024 bodo odhodki za približno 300 milijonov evrov nižji, kot je bilo načrtovano v državnem proračunu za leto 2024, ki ga je DZ sprejel novembra lani. Znižanje sledi cilju znižanja javno finančnega primanjkljaja pod referenčno vrednost treh odstotkov BDP v letu 2023 in nadaljnjemu zniževanju primanjkljaja v prihodnjih letih, kot to zahteva gospodarno vodenje javnih financ."
Kljub rahlemu znižanju proračunskih odhodkov v letu 2024, glede na že sprejeti proračun, pa bodo odhodki še vedno na zelo visoki ravni, saj bodo približno deset odstotkov višji od realizacije v letu 2022 oziroma več kot 50 odstotkov višji od predkoronskega leta 2019. Takšna raven na eni strani omogoča naslavljanje ključnih razvojnih izzivov in prioritet vlade v prihodnjem obdobju ter skrbi za racionalno rabo javnih sredstev. Za investicijske projekte bo ob tem ključno uspešno koriščenje evropskih kohezivnih sredstev in sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Ministrstva bodo do 22. avgusta pripravila predloge svojih finančnih načrtov, vlada pa bo proračunske dokumente kot običajno sprejela in v DZ poslala do konca septembra. Takrat bo znana tudi končna ocena načrtovanih prihodkov in proračunski primanjkljaj.
"Vlada proračunske dokumente pripravlja z zavedanjem, da bomo morali v prihodnjih letih spet preudarno upravljati proračunska sredstva. In kot poudarjam že nekaj časa, financiranje vseh želja ni ne dolgoročno vzdržno in ne v dobrobit države in državljanov," je zaključil Boštjančič.
Potrdili predlog spremembe načrta za okrevanje in odpornost
V drugem delu konference pa je minister za finance predstavil še predlog spremembe načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je vlada potrdila na današnji seji. Kot je povedal, bo Urad za okrevanje in odpornost do konca tega tedna vso potrebno dokumentacijo posredoval v formalno uskladitev in potrditev v Bruselj, končno potrditev evropskih institucij pa lahko pričakujemo jeseni.
Kaj je povedal o predlogu spremembe načrta za okrevanje in odpornost, si oglejte v spodnjem posnetku:
Ostaja projekt ljubljanske medicinske fakultete, izloča pa se projekt nove infekcijske klinike v Mariboru
Vlada si je prizadevala, da v načrtu ohrani naložbe, ki bodo lahko v največji meri sledile načrtovani in zelo tesni časovnici. V načrtu tako ostaja financiranje projekta ljubljanske medicinske fakultete, izloča pa se projekt nove infekcijske klinike v Mariboru, ki ga bodo financirali iz domačih sredstev in po realnejši časovnici. "Eden od glavnih kriterijev, s katerimi si je vlada pomagala pri identifikaciji naložb, je bil časovno tveganje. Vse načrtovane naložbe v okviru načrta morajo biti namreč zaključene do sredine leta 2026, ko je treba Evropski komisiji posredovati zadnji zahtevek za plačilo," je bil jasen.
V predlogu načrta je vlada ohranila gradnjo kampusa Vrazov trg ljubljanske medicinske fakultete. Ta po njegovih besedah teče po načrtovani časovnici, dobili so zagotovila, da bo lahko izveden v časovnem okviru načrta. "Evropski komisiji predlagamo, da za izvedbo naložbe zagotovi financiranje 40 milijonov evrov nepovratnih sredstev, 12 milijonov evrov bomo zagotovili iz domačih virov," je povedal.
Spremembe pa so prišle za naložbo v gradnjo nove infekcijske klinike v Mariboru. "Časovnica izvedbe projekta se občutno zamika in obstaja veliko tveganje za izvedbo do sredine 2026," je povzel minister in dodal, da se je vlada zato odločila, da projekt izvede z domačimi sredstvi in po lastni, realnejši časovnici.
Prilagodili bodo tudi finančno konstrukcijo za izvedbo naložbe zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče v delu protipoplavnih projektov. Tudi ti projekti se po besedah ministra ne izvajajo po časovnici. "Vlada bo komisiji predlagala, da za to zagotovi okvirno 120 milijonov evrov povratnih sredstev, in ne prvotno predvidenih 280 milijonov evrov," je povedal in dodal, da bo preostalo država izvedla prav tako z domačimi viri in po svoji realnejši časovnici.
Za izvedbo ukrepov načrta za okrevanje in odpornost se tako skupaj predvideva 2,16 milijarde evrov, od tega 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 545 milijonov evrov povratnih sredstev ter dodatnih 122 milijonov evrov sredstev na podlagi načrta RePowerEU.
Evropski komisiji predlagajo prestavitev določenih mejnikov in ciljev
Vlada komisiji predlaga tudi prestavitev določenih mejnikov in ciljev. "To pa ne pomeni, da so sredstva izgubljena, lahko pa več kot polletni zamik pomembno vpliva na pošiljanje zahtevkov za plačilo obrokov," je še povedal. Če se prilivi v proračun ne bodo izvajali kot načrtovano, bo morala država zagotoviti sredstva začasno iz integralnega vira, za kar si je po njegovih navedbah zagotovila pravne podlage.
Kot je spomnil Boštjančič, je vlada k pripravi predloga pristopila zaradi spremenjenih okoliščin, predvsem znižanja razpoložljivih nepovratnih sredstev mehanizma zaradi boljše razvitosti v letih 2020 in 2021, inflacije in dodatnih sredstev za doseganje ciljev omenjenega evropskega načrta za večjo energetsko neodvisnost RePower EU.
V okviru novega poglavja načrta RePower EU bo Slovenija izvedla dodatna reformna ukrepa. "V tem okviru se načrtujeta uveljavitev zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in zakona o infrastrukturi za alternativna goriva ter spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu," je navedel.
Ob tem se načrtujejo štiri dodatne naložbe za spodbujanje prestrukturiranja obstoječih daljinskih sistemov z novimi tehnologijami obnovljivih virov, učinkovito rabo energije in razogljičenje v gospodarstvu. Vlagalo se bo v krepitev distribucijskega omrežja električne energije in infrastrukturo za alternativna goriva v prometu, je naštel.
Po njegovih besedah je izvajanje načrtovanih projektov v polnem teku, denimo gradnja nove veterinarske fakultete v Ljubljani, nekaj pa je zaključenih. Med njimi je spomnil na nadgradnjo železniške proge Ljubljana−Jesenice, nadgradnjo železniške postaje Grosuplje in na stanovanjsko sosesko Pod Pekrsko gorco v Mariboru.
