Torek, 3. 9. 2024, 23.10
3 mesece, 2 tedna
Bomo še pili pomarančni sok za zajtrk?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,84
Brazilsko združenje industrije citrusov Fundecitrus napoveduje, da bodo v sezoni 2024/2025 pridelali za 25 odstotkov manj pomaranč kot v prejšnji, ki je bila tudi že podpovprečna. V primerjavi z letno proizvodnjo sedem milijard litrov pomarančnega soka predstavlja 25 odstotkov zmanjšanje za okoli 1,7 milijarde litrov.
Pridelovalci citrusov bijejo plat zvona! Bolezni in podnebne spremembe so prizadele svetovno pridelavo pomaranč, ki so poleg banan in grozdja med Zemljani najbolj priljubljeno sadje. Brazilija, največja pridelovalka pomaranč na svetu, ki izvozi kar 99 odstotkov pridelka, se v zadnjih letih spopada s hudimi težavami. Pomarančni sok se drastično draži, proizvajalci pijač pa iščejo alternativne rešitve.
Pridelovalce citrusov pesti suša, ki je že leta posledica pojava El Niño. Kombinacija visokih temperatur in hudega pomanjkanja vode v ključnem obdobju cvetenja povzroča bistveno manjše število plodov na drevo.
Hkrati pa se v nasadih naglo širi tudi tako imenovana bolezen rumenega zmaja, ki je prizadela tako plantaže na Floridi kot v Braziliji. Bolezen povzroči odmiranje dreves in tako uniči cele nasade.
V nasadih naglo širi tudi tako imenovana bolezen rumenega zmaja, ki je prizadela tako plantaže na Floridi kot v Braziliji. Bolezen povzroči odmiranje dreves in tako uniči cele nasade.
Pridelovalce tarejo vse slabše letine
Brazilsko združenje industrije citrusov Fundecitrus napoveduje, da bodo v sezoni 2024/2025 pridelali za 25 odstotkov manj pomaranč kot v prejšnji, ki je že tudi bila podpovprečna. V primerjavi z letno proizvodnjo sedem milijard litrov pomarančnega soka predstavlja 25 odstotkov zmanjšanje za okoli 1,7 milijarde litrov. To bi pomenilo, da bi bilo na voljo okoli štiri litre manj pomarančnega soka na državljana EU, piše na nemški spletni strani About drinks, ki je specializirana za pijače. Za primerjavo navajajo, da je poraba pomarančnega soka na prebivalca v Nemčiji leta 2023 znašala 6,8 litra.
Tudi iz drugih držav dobaviteljic, kot sta ZDA in Španija, poročajo, da v zadnjem čase pridelajo bistveno manj citrusov. V Španiji so tako lani zaradi suše zabeležili 30-odstotni padec pridelave pomaranč.
Zgodovinski cenovni rekordi
Kako to občutijo proizvajalci pijač, nam pojasnjuje Tomaž Lah, direktor podjetja Nektar Natura Kamnik: "Opažamo trend zmanjševanja proizvodnje citrusov in drugega sadja zaradi različnih razlogov. Zagotovo so najpomembnejše med njimi vremenske spremembe in bolezni, ki povzročajo odpadanje nezrelih sadežev. Priča smo zgodovinskim cenovnim rekordom, kar za proizvajalce pomeni visoka dobavna tveganja in absorpcijo izjemno visokega denarnega toka za vzdrževanje zalog v celotni verigi. Proizvodne cene se še vedno povečujejo, kar posledično pomeni dvigovanje cen." V primeru pomarančnega soka za potrošnika to pomeni vsaj dvojno ceno litra soka, kar zagotovo pomeni drastičen padec prodaje, saj je kupna moč v Sloveniji daleč za zahodnimi.
Ker so kupci občutljivi na podražitve, cen proizvodov niso dvignili za toliko, da bi višjo nabavno ceno prenesli v prodajno, so pa bili primorani delno prenesti višjo ceno surovin na potrošnike, pojasnjuje Lah, ki ocenjuje, da bodo cene še nekaj časa naraščale in da gre za dolgoročni trend.
Še pred desetletjem pa je bilo pomaranč zaradi dveh izjemno rodovitnih letin preveč in cene so zaradi presežne ponudbe močno – skoraj za tretjino - upadle. V zadnjih letih pridelek upada, v Španiji so lani proizvedli 30 odstotkov manj pomaranč kot leto prej.
Še pred desetletjem pa je bilo pomaranč zaradi dveh izjemno rodovitnih letin preveč in cene so zaradi presežne ponudbe močno – skoraj za tretjino – upadle. Zato so se brazilski pridelovalci množično preusmerjali v pridelavo sladkornega trsa in sorodnih pridelkov.
"Brazilski proizvajalci pod vplivom državnih politik zasledujejo strategujo manjšanja količin in višanja cen, kar v tem primeru pomeni dolgoročno višanje prehranskih surovin, kjer ima Brazilija skoraj monopolne tržne deleže, denimo pri kavi, pomarančah, soji in sladkornem trsu," pojasnjuje Lah.
Tuji mediji so pred kratkim poročali, da se je veleprodajna cena pomarančnega soka v enem letu povečala za skoraj 77 odstotkov, od februarja 2020, ko je izbruhnila pandemija covida, pa se je popeterila.
Kako se s situacijo spopadajo proizvajalci?
Proizvajalci bodo težko prenesli podražitve vzdolž celotne dobavne verige, ne da bi te vplivale na potrošnike. Ena možnost je, da se dvig cene prenese na kupce, druga pa se nanaša na prilagoditve v ponudbi izdelkov, kar bi verjetno pomenilo cenejše alternative z zmanjšanjem vsebnosti sadnega soka, opozarjajo na About drinks.
Podobno so se z razmerami spopadli tudi v Nektar Naturi. "Razvili smo nove proizvode z različnimi sadnimi deleži citrusov in drugega sadja, s čimer smo trgu omogočili izbor različnih novih izdelkov," pojasnjuje Lah.
Podatki kažejo, da so se cene pomarančnega in podobnih sokov že dvignile. Nemški statistični urad tako ugotavlja, da so bili leta 2023 za dobrih 30 odstotkov dražji kot leta 2020. Težave so v zadnjem času tudi z jabolčnim sokom. Zaradi nizkega pridelka so lani stisnili najmanj sokov v zadnjih desetih letih, poroča nemški novičarski portal Tagesschau.
V Sloveniji višje cene sokov tudi zaradi višjega DDV?
Vlada je napovedala, da naj bi z 2025 zvišala DDV na sladke pijače, z znižane 9,5-odstotne na splošno 22-odstotno stopnjo. Kot razlog poleg povečanja prihodkov v državno blagajno navajajo skrb za zdravje, saj "sladke pijače predstavljajo skupino pijač, ki najbolj ogroža zdravje otrok, mladostnikov in tudi v največji meri vpliva na čezmerno debelost in s tem povezane zdravstvene težave te skupine prebivalstva," je dejala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Katja Božič ob napovedi davčne spremembe.
Lah je do ukrepa, ki prinaša dvig cene za potrošnika, skeptičen. "Politiki prepričujejo javnost, da je dvig davka dobra stvar za ljudi, ki bodo plačevali več, pa še to le za določene izdelke, ne pa za vse izdelke, ki vsebujejo sladkor, kar se mi zdi zelo sporno. Nekdo se spomni, da je problem v soku in ga obdavči. Naslednjič se bo spomnil, da je problem v predelanem veganskem zrezku in ga bo obdavčil," razmišlja.
"Politiki prepričujejo javnost, da je dvig cene dobra stvar za ljudi, ki bodo več plačevali za določene proizvode, pa še to le za določene izdelke, ne pa za vse izdelke, ki vsebujejo sladkor, kar se mi zdi zelo sporno," pravi Tomaž Lah, direktor podjetja za proizvodnjo pijač Nektar Natura Kamnik, ki pričakuje, da jih bo, poleg čedalje slabih letin citrusov, prizadel tudi dvig DDV na sladke pijače.
Argumenti "za" in "proti"
Napovedani ukrep Lah vidi kot obliko diskriminatorne, netransparentne in kaznovalne politike, usmerjene le v en segment. Predlaga, da naj raje za izdelke, za katere menijo, da so zdravi, zmanjšajo davčno obremenitev.
Proti ukrepu so se izrekli tudi na Gospodarski zbornici Slovenije, saj menijo, da ne bo prinesel pričakovanih rezultatov, bo pa zmanjšal konkurenčnost slovenske živilskopredelovalne industrije.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pa nasprotno menijo, da se bo na ta način izboljšalo javno zdravje, saj da je raziskava pokazala, da so ravno sladke pijače glavni vir tako imenovanih enostavnih sladkorjev.
Davek na sladke brezalkoholne pijače so leta 2018 uvedli tudi v Veliki Britaniji in v študiji ugotovili, da je povzročil znaten upad zaužitega sladkorja v prehrani ljudi. Leto dni po njegovi uveljavitvi so otroci dnevno zaužili 4,8 grama manj sladkorja, odrasli pa 10,9 grama manj, predvsem na račun manj popitih sladkih pijač.
"Sam sem absolutno proti temu, da se dvigujejo davki in zmanjšuje kupna moč najobčutljivejšega dela družbe, ki si mogoče ne more privoščiti stoodstotnega pomarančnega soka, saj ta postaja vse bolj luksuzno blago. Menim, da bi morala politika namesto dvigovanja davkov manj trošiti, potrošnikom pa omogočiti kupovanje bolj kakovostnih izdelkov s tem, da bi jim manj vzela," pa je načrtovane spremembe komentiral Lah.
