Sreda, 14. 4. 2021, 19.31
3 leta
Bolnišnice v prvem valu epidemije v stiski zaradi pomanjkanja zaščitne opreme #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,18
1
Tudi današnje pričanje direktorjev nekaterih bolnišnic pred preiskovalno komisijo DZ je pokazalo, da se je večina bolnišnic v prvem valu epidemije koronavirusa zaradi pomanjkanja zaščitne opreme znašla v stiski, nekatere tudi zaradi projekta sanacije. Nabave opreme so se večinoma lotevale same in niso čakale na pomoč države.
Direktorici novomeške in trboveljske bolnišnice, Milena Zupan Kramar in Romana Martinčič, sta pojasnili, da sta bolnišnici zaradi optimalnega ravnanja z zalogami v okviru sanacijskega programa v epidemijo šli z razmeroma majhnimi zalogami osebne varovalne opreme, poroča STA.
Ker je bila novomeška bolnišnica enotna vstopna točka za jugovzhodno regijo, so bile njihove potrebe še toliko večje. Zato so začeli ob težavah z dobavami in visokimi cenami opremo sami iskati na trgu, prejeli so nekaj donacij, sami pa so tudi šivali zaščitne maske.
Niso nehali iskati
Njihove potrebe po zaščitni opremi je zbiralo tudi ministrstvo za zdravje, prve zaloge, sicer minimalne, so iz blagovnih rezerv prejeli 3. marca lani, je pojasnila Zupan Kramarjeva. Tudi pozneje zaščitne opreme niso nehali iskati sami, čeprav jih je ministrstvo sredi marca obvestilo, da pripravljajo skupno javno naročilo za vse bolnišnice. A količine, ki so jih dobili iz blagovnih rezerv, niso bile zadostne, pa tudi kakovost zaščitne opreme ni bila ustrezna. Prve večje količine iz blagovnih rezerv so sicer dobili aprila in maja.
V celotnem obdobju epidemije so v novomeški bolnišnici sicer po oceni direktorice približno 20 odstotkov zaščitne opreme dobili iz blagovnih rezerv, preostalih 80 odstotkov pa so si priskrbeli sami. Čeprav so se vsak teden "tresli", ali bo opreme dovolj, so jo vendarle uspešno sproti zagotavljali, tako da zaposleni in bolniki nikoli niso bili v nevarnosti, je dodala Zupan Kramarjeva, poroča STA.
Čeprav so jim na ministrstvu dejali, naj ne nabavljajo sami, so
Martinčičeva je dejala, da so zaščitno opremo sami kupovali, čeprav so z ministrstva za zdravje dobil dopis, naj je ne nabavljajo sami, saj da jo bodo prejeli iz državnih blagovnih rezerv. "Ampak minimum smo morali imeti," je povedala. Kupovali so jo glede na ocene, koliko jo bodo potrebovali, čeprav je bilo to težko oceniti, saj izkušnje s tako epidemijo niso imeli.
Iz državnih rezerv so prejemali manjše količine opreme, Martinčičeva sklepa, da zato, ker v prvem epidemičnem valu niso bili covidna bolnišnica. Težave z dobavami so zaznali že marca, zaradi česar pravi, da kakšno noč tudi ni spala. V določenem trenutku so imeli težave zlasti z dobavo razkužil. Čeprav se niso nikoli soočali s hudim pomanjkanjem zaščitne opreme, pa so čisto na začetku epidemije nekoliko omejevali njeno uporabo, tako da so denimo kirurške maske nosili do štirih ur, ne pa do dveh.
1