Nedelja, 23. 12. 2018, 11.27
5 let, 3 mesece
Bolnica Franja je pred 75 leti sprejela prve ranjence
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,18
1
Partizanska bolnica Franja je po vojni postala simbol partizanskega gibanja in njegove razvejane ter izjemno dobro organizirane zdravstvene dejavnosti.
Lesena baraka v soteski Pasice nad Novaki je na današnji dan pred 75 leti sprejela v oskrbo prve ranjence 2. svetovne vojne. Pozneje je na tem mestu zrasel obsežen kompleks zdravstvenih enot, imenovan Bolnica Franja. Ta je pred dobrimi tremi leti od Evropske komisije prejela znak evropske dediščine, vpisana pa je tudi na Unescov poskusni seznam.
Gradnjo bolnišnice je jeseni 1943 začel zdravnik Viktor Volčjak po nasvetu domačina Janeza Peternelja, je navedeno na spletnih straneh zavoda Mestni muzej Idrija, ki upravlja kompleks Franje. S predano pomočjo domačinov je gradnja trajala postopoma vse do konca vojne, ko se je na dnu globeli ob potoku Čerinščica stiskalo 14 lesenih barak in več pomožnih objektov.
Poimenovali so jo po partizanski zdravnici
Že med vojno so jo poimenovali po partizanski zdravnici Franji Bojc Bidovec, ki jo je tudi največ časa vodila. V centralnem oddelku Franje, ki ga danes poznamo kot Partizansko bolnico Franja, se je zdravilo 578 težjih ranjencev, v 10 zunanjih oddelkih pa še okoli 300 lažjih. Med ranjenci so bili poleg Slovencev tudi pripadniki narodov iz nekdanjih Jugoslavije in Sovjetske zveze, Italijani, Poljaki, Francozi, dva Avstrijca ter dva Američana.
Spomenik je bil po povodnji, ki ga je uničila septembra 2007, v celoti obnovljen. Po dokumentaciji in po natančnih načrtih so bile obnovljene barake in pomožni objekti, izdelali so kopije predmetov in pridobili nadomestne predmete, pišejo v Mestnem muzeju Idrija.
Sovražnik se je dvakrat znašel v njeni neposredni bližini
Ranjencem so pred prenosom, ki so ga izvedli ponoči, zavezovali oči, da ne bi mogli izdati, kje so se zdravili. Franja je bila po navedbah muzeja edina med skritimi partizanskimi bolnišnicami, ki je poskrbela tudi za premišljeno izdelan obrambni sistem. Sovražnik se je dvakrat znašel v njeni neposredni bližini, vendar je ni odkril.
Partizanska bolnica Franja je kulturni spomenik državnega pomena, vpisana je na poskusni seznam svetovne dediščine pri Unescu. Zaradi svoje simbolne vrednosti in vloge v evropski zgodovini in kulturi je leta 2015 prejela znak evropske dediščine.
Bolnišnica v soteski je bila namenjena predvsem težjim ranjencem, medtem ko so se preostali zdravili na zunanjih oddelkih, ki se po vojni niso ohranili. Pred vhodom v sotesko je bilo pokopališče, vendar grobov zaradi varnosti niso smeli vidno označiti. Vanje so položili zapečatene stekleničke, v katerih so bili shranjeni listki z osebnimi podatki.
Posmrtni ostanki umrlih, ki jih niso odpeljali svojci, so bili junija leta 1946 prekopani v skupni grob na pokopališču v Cerknem. V njihov spomin so pred vhodom v sotesko postavili ploščo z imeni umrlih.
1