SiolNET. Trendi Kultura
3,17

termometer

  • Messenger
  • Messenger
75 let je, odkar so v partizansko Bolnico Franja pripeljali prve ranjence

Skrita partizanska bolnica, ki je sovražnik ni mogel odkriti

3,17

termometer

Bolnica Franja
Foto: Klemen Korenjak

V Partizansko bolnico Franja so prvih sedem ranjencev pripeljali 23. decembra 1943. Pomembna točka humanosti in solidarnosti v boju proti fašizmu in nacizmu, česar simbol danes ostaja v muzejski obliki, je delovala vse do osvoboditve leta 1945, čeprav so jo vmes tudi napadli.

Posebnost slovenskega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno so bile skrite stacionarne bolnišnice. Gradili so jih v težko dostopnih gozdovih, prepadnih grapah in podzemnih jamah. Ena takšnih je bila tudi bolnica Franja, vzpostavljena v soteski Pasice v Dolenjih Novakih na Cerkljanskem.

Sovražnik bolnišnice ni mogel odkriti

Dostopna pot do nje je vodila po potoku Čerinščica. Ranjencem so, da ne bi mogli izdati njene lokacije, pred prenosom, ki je zaradi varnosti potekal ponoči, zavezovali oči. Franja je bila edina med skritimi partizanskimi bolnišnicami, ki je imela tudi premišljeno izdelan sistem. Sovražnik se je dvakrat znašel v njeni neposredni bližini, vendar je ni odkril.

Prve ranjence so v bolnico Franja pripeljali 23. decembra 1943, v njej pa so zdravili vse do 5. maja 1945, ko so jo bolniki in osebje zapustili. Prve ranjence so v bolnico Franja pripeljali 23. decembra 1943, v njej pa so zdravili vse do 5. maja 1945, ko so jo bolniki in osebje zapustili. Foto: Klemen Korenjak

Nastala je po kapitulaciji Italije

Bolnica Franja je začela nastajati po kapitulaciji Italije, jeseni leta 1943. Viktor Volčak je takrat po nasvetu domačina Janeza Peternelja začel graditi novo bolnišnico v težko dostopni soteski. S pomočjo domačinov so jo gradili do konca vojne. Sprva so načrtovali le nekaj barak, vendar so bile potrebe ranjencev večje in je tako nastalo veliko barak.

Ime dobila po partizanski zdravnici

Bolnico so poimenovali po partizanski zdravnici Franji Bojc Bidovec, ki jo je nekaj časa tudi vodila.

Bolnico so poimenovali po partizanski zdravnici Franji Bojc Bidovec, ki jo je nekaj časa tudi vodila. Bolnico so poimenovali po partizanski zdravnici Franji Bojc Bidovec, ki jo je nekaj časa tudi vodila. Foto: Klemen Korenjak

Delovala je vse do osvoboditve

Prvi ranjenci so tja prišli 23. decembra 1943, v njej pa so zdravili vse do 5. maja 1945, ko so jo bolniki in osebje zapustili. Po tem je postala zgodovinski spomenik, simbol partizanskega boja in njegove zelo dobro organizirane zdravstvene dejavnosti.

Namenjena je bila težjim ranjencem

Partizanska bolnica Franja je bila namenjena predvsem težje ranjenim, v njenem centralnem oddelku so zdravili 578 ljudi. Lažje ranjene, okoli 300, so oskrbovali v desetih zunanjih oddelkih, ki se do danes niso ohranili.

Med ranjenci so bili poleg Slovencev in pripadnikov nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze Italijani, Poljaki, Francozi, dva Avstrijca ter dva Američana.

Bolnica Franja Foto: Klemen Korenjak

Reševanje življenj v težkih okoliščinah

Zdravstveni delavci so življenja reševali v težkih okoliščinah. Operacije so potekale brez omame, večinoma so imeli na razpolago le eter, pentotal in druga sredstva. Primanjkovalo jim je antibiotikov, krvi in plazme. Improvizirati pa so morali tudi pri razkuževanju instrumentov in operacijskega perila.

V začetku so vse to prekuhavali, proti koncu leta 1944 pa so uvedli suho sterilizacijo z vročo paro, spomin na dogajanje in pomen bolnice Franja v boju proti fašizmu in nacizmu ohranjajo na spletni strani Muzeja Idrija, pod okriljem katerega je ta kulturni spomenik državnega pomena. Partizanska bolnica Franja je vpisana tudi na poskusni seznam dediščine pri Unescu.

Zaradi simbolne vrednosti in vloge v širši evropski zgodovini in kulturi je pred tremi leti ponovno sprejela znak evropske dediščine. Gre za izjemen kraj, ki spominja in opominja na partizansko gibanje, na pomen človečnosti v nehumanih razmerah, solidarnosti in poguma v boju proti fašizmu in nacizmu. Je tudi pomemben primer zdravstvene oskrbe v izrednih razmerah, ki hkrati priča tudi o človeški zmogljivosti v imenu svobode in ohranjanja življenja.

Zdravstvena oskrba je v partizanski bolnici med vojno potekala v težkih razmerah. V centralnih oddelkih bolnice Franja so zdravili težje ranjene. Zdravstvena oskrba je v partizanski bolnici med vojno potekala v težkih razmerah. V centralnih oddelkih bolnice Franja so zdravili težje ranjene. Foto: Klemen Korenjak

Bolnica Franja Foto: Klemen Korenjak

Preskrba s sanitetnimi materiali

V težkih vojnih razmerah so preskrbo s sanitetnim materialom in zdravili omogočale terenske ekipe, pomoč pa je po skrivnih zvezah prihajala tudi iz Milana in Gradca. Marca 1944 so prejeli tudi prvo sanitetno zavezniško pošiljko. Leto pozneje pa še rentgensko napravo, ki jo je poleg Franje imela samo še ena partizanska bolnišnica. Različne pripomočke za imobilizacijo poškodovanih udov je izdeloval bolničar Jože Čerin.

Tečaji za bolničarke in bolničarje

V zunanjih oddelkih bolnice Franja ni bilo stalnega zdravnika, med oskrbovalnim osebjem pa je bila le ena šolana medicinska sestra. Preostali so znanje za zdravljenje ranjencev pridobivali skozi delo in na tečajih za bolničarje, dva so organizirali tudi v Franji.

Bolnica Franja je danes spomenik partizanskega boja proti fašizmu in nacionalizmu. Predstavlja simbol človečnosti, solidarnosti in poguma. Bolnica Franja je danes spomenik partizanskega boja proti fašizmu in nacionalizmu. Predstavlja simbol človečnosti, solidarnosti in poguma. Foto: Klemen Korenjak

Bolnica Franja Foto: Klemen Korenjak

Bolnica Franja Foto: Klemen Korenjak

Grobov pred vhodom niso smeli označiti

Pred vhodom v sotesko je bilo pokopališče, vendar pa grobov zaradi varnosti niso smeli vidno označiti. Zato so vanje položili zapečatene stekleničke z listki, na katerih so bili osebni podatki pokojnega.

Posmrtne ostanke umrlih, ki jih niso odpeljali svojci, so junija leta 1946 prekopali v skupni grob na pokopališču v Cerknem. V njihov spomin pa so pred vhod v soteski postavili ploščo z njihovimi imeni.

Psihična podpora ranjencem

Pomemben del zdravljenja je bila tudi psihična slika ranjencev in invalidov. Za optimizem so v bolnici v soteski poskrbeli z razvedrilom v obliki skečev, deklamacij, govorov in petja. Organizirali pa so tudi proslave in mitinge s političnimi sporočili. Izdajali so svoje glasilo Bolniški list, v katerem so svoje zgodbe pisali tako ranjenci kot bolnišnično osebje.

Bolnica Franja Foto: Klemen Korenjak

Bolnica Franja Foto: Klemen Korenjak

V Partizanski bolnici Franja si v 14 barakah lahko ogledate:

1. barako za ranjence in bunker,
2. izolirnico,
3. operacijsko barako,
4. sobo za zdravnike in sobo za ranjence,
5. barako za rentgen,
6. shrambo za nosila,
7. kuhinjo,
8. barako za ranjence in jedilnico,
9. skladišče, delavnico, sobo za ranjene častnike, sobo za komisarja,
10. barako za osebje,
11. kopalnico in pralnico,
12. invalidski dom,
13. rezervoar za vodo,
14. električno centralo,
15. prostor za zakopavanje udov,
16. zaklonišče za ranjence.

Bolnica Franja Foto: Klemen Korenjak

Franjo je odnesla voda

Franjo, ki je preživela drugo svetovno vojno, je leta 2007 odnesla povodenj, od 14 barak se je takrat ohranila le ena. Tri leta pozneje so na podlagi dokumentacije in načrtov bolnico Franja v celoti obnovili. Naredili so kopije predmetov, nekatere pa pridobili tudi nadomestne.

Spomenik partizanskega gibanja so tako rekonstruirali.

Bolnica Franja Foto: Klemen Korenjak

Bolnica Franja Foto: Klemen Korenjak

Bolnica Franja Foto: Klemen Korenjak

Preberite še:

OF Trendi Tudi tako so se Ljubljančani upirali okupatorju jambori Trendi Ljubljanski jambori z rdečo zvezdo: v 90. letih so jih odžagali, zdaj trije spet stojijo

Komentarji

26

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • paleoknives / 09.12.2018. ob 09:07 +6 - 2

    Kapo dol vsem, ki so jo postavili in v njej delali. Kapo dol tudi tistim, ki so jo po povodnji obnovili.

    +6 - 2
  • sanfrancisco / 08.12.2018. ob 11:47 +8 - 4

    Najtežje jo je bilo skrivati pred domačimi izdajalci. Vsa čast domačinom.

    +8 - 4
  • pavel / 09.12.2018. ob 08:41 +3 0

    ja--tole je sedaj kot turistična točka,moral bi videti bolnico prej,tole danes ni več taka kot je bila---ni več original

    +3 0
delitve: 133
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin