Petek, 7. 12. 2018, 18.37
5 let, 9 mesecev
75 let je, odkar so v partizansko Bolnico Franja pripeljali prve ranjence
Skrita partizanska bolnica, ki je sovražnik ni mogel odkriti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,17
26
V Partizansko bolnico Franja so prvih sedem ranjencev pripeljali 23. decembra 1943. Pomembna točka humanosti in solidarnosti v boju proti fašizmu in nacizmu, česar simbol danes ostaja v muzejski obliki, je delovala vse do osvoboditve leta 1945, čeprav so jo vmes tudi napadli.
Posebnost slovenskega odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno so bile skrite stacionarne bolnišnice. Gradili so jih v težko dostopnih gozdovih, prepadnih grapah in podzemnih jamah. Ena takšnih je bila tudi bolnica Franja, vzpostavljena v soteski Pasice v Dolenjih Novakih na Cerkljanskem.
Sovražnik bolnišnice ni mogel odkriti
Dostopna pot do nje je vodila po potoku Čerinščica. Ranjencem so, da ne bi mogli izdati njene lokacije, pred prenosom, ki je zaradi varnosti potekal ponoči, zavezovali oči. Franja je bila edina med skritimi partizanskimi bolnišnicami, ki je imela tudi premišljeno izdelan sistem. Sovražnik se je dvakrat znašel v njeni neposredni bližini, vendar je ni odkril.
Prve ranjence so v bolnico Franja pripeljali 23. decembra 1943, v njej pa so zdravili vse do 5. maja 1945, ko so jo bolniki in osebje zapustili.
Nastala je po kapitulaciji Italije
Bolnica Franja je začela nastajati po kapitulaciji Italije, jeseni leta 1943. Viktor Volčak je takrat po nasvetu domačina Janeza Peternelja začel graditi novo bolnišnico v težko dostopni soteski. S pomočjo domačinov so jo gradili do konca vojne. Sprva so načrtovali le nekaj barak, vendar so bile potrebe ranjencev večje in je tako nastalo veliko barak.
Ime dobila po partizanski zdravnici
Bolnico so poimenovali po partizanski zdravnici Franji Bojc Bidovec, ki jo je nekaj časa tudi vodila.
Bolnico so poimenovali po partizanski zdravnici Franji Bojc Bidovec, ki jo je nekaj časa tudi vodila.
Delovala je vse do osvoboditve
Prvi ranjenci so tja prišli 23. decembra 1943, v njej pa so zdravili vse do 5. maja 1945, ko so jo bolniki in osebje zapustili. Po tem je postala zgodovinski spomenik, simbol partizanskega boja in njegove zelo dobro organizirane zdravstvene dejavnosti.
Namenjena je bila težjim ranjencem
Partizanska bolnica Franja je bila namenjena predvsem težje ranjenim, v njenem centralnem oddelku so zdravili 578 ljudi. Lažje ranjene, okoli 300, so oskrbovali v desetih zunanjih oddelkih, ki se do danes niso ohranili.
Med ranjenci so bili poleg Slovencev in pripadnikov nekdanje Jugoslavije in Sovjetske zveze Italijani, Poljaki, Francozi, dva Avstrijca ter dva Američana.
Reševanje življenj v težkih okoliščinah
Zdravstveni delavci so življenja reševali v težkih okoliščinah. Operacije so potekale brez omame, večinoma so imeli na razpolago le eter, pentotal in druga sredstva. Primanjkovalo jim je antibiotikov, krvi in plazme. Improvizirati pa so morali tudi pri razkuževanju instrumentov in operacijskega perila.
V začetku so vse to prekuhavali, proti koncu leta 1944 pa so uvedli suho sterilizacijo z vročo paro, spomin na dogajanje in pomen bolnice Franja v boju proti fašizmu in nacizmu ohranjajo na spletni strani Muzeja Idrija, pod okriljem katerega je ta kulturni spomenik državnega pomena. Partizanska bolnica Franja je vpisana tudi na poskusni seznam dediščine pri Unescu.
Zaradi simbolne vrednosti in vloge v širši evropski zgodovini in kulturi je pred tremi leti ponovno sprejela znak evropske dediščine. Gre za izjemen kraj, ki spominja in opominja na partizansko gibanje, na pomen človečnosti v nehumanih razmerah, solidarnosti in poguma v boju proti fašizmu in nacizmu. Je tudi pomemben primer zdravstvene oskrbe v izrednih razmerah, ki hkrati priča tudi o človeški zmogljivosti v imenu svobode in ohranjanja življenja.
Zdravstvena oskrba je v partizanski bolnici med vojno potekala v težkih razmerah. V centralnih oddelkih bolnice Franja so zdravili težje ranjene.
Preskrba s sanitetnimi materiali
V težkih vojnih razmerah so preskrbo s sanitetnim materialom in zdravili omogočale terenske ekipe, pomoč pa je po skrivnih zvezah prihajala tudi iz Milana in Gradca. Marca 1944 so prejeli tudi prvo sanitetno zavezniško pošiljko. Leto pozneje pa še rentgensko napravo, ki jo je poleg Franje imela samo še ena partizanska bolnišnica. Različne pripomočke za imobilizacijo poškodovanih udov je izdeloval bolničar Jože Čerin.
Tečaji za bolničarke in bolničarje
V zunanjih oddelkih bolnice Franja ni bilo stalnega zdravnika, med oskrbovalnim osebjem pa je bila le ena šolana medicinska sestra. Preostali so znanje za zdravljenje ranjencev pridobivali skozi delo in na tečajih za bolničarje, dva so organizirali tudi v Franji.
Bolnica Franja je danes spomenik partizanskega boja proti fašizmu in nacionalizmu. Predstavlja simbol človečnosti, solidarnosti in poguma.
Grobov pred vhodom niso smeli označiti
Pred vhodom v sotesko je bilo pokopališče, vendar pa grobov zaradi varnosti niso smeli vidno označiti. Zato so vanje položili zapečatene stekleničke z listki, na katerih so bili osebni podatki pokojnega.
Posmrtne ostanke umrlih, ki jih niso odpeljali svojci, so junija leta 1946 prekopali v skupni grob na pokopališču v Cerknem. V njihov spomin pa so pred vhod v soteski postavili ploščo z njihovimi imeni.
Psihična podpora ranjencem
Pomemben del zdravljenja je bila tudi psihična slika ranjencev in invalidov. Za optimizem so v bolnici v soteski poskrbeli z razvedrilom v obliki skečev, deklamacij, govorov in petja. Organizirali pa so tudi proslave in mitinge s političnimi sporočili. Izdajali so svoje glasilo Bolniški list, v katerem so svoje zgodbe pisali tako ranjenci kot bolnišnično osebje.
1. barako za ranjence in bunker,
2. izolirnico,
3. operacijsko barako,
4. sobo za zdravnike in sobo za ranjence,
5. barako za rentgen,
6. shrambo za nosila,
7. kuhinjo,
8. barako za ranjence in jedilnico,
9. skladišče, delavnico, sobo za ranjene častnike, sobo za komisarja,
10. barako za osebje,
11. kopalnico in pralnico,
12. invalidski dom,
13. rezervoar za vodo,
14. električno centralo,
15. prostor za zakopavanje udov,
16. zaklonišče za ranjence.
Franjo je odnesla voda
Franjo, ki je preživela drugo svetovno vojno, je leta 2007 odnesla povodenj, od 14 barak se je takrat ohranila le ena. Tri leta pozneje so na podlagi dokumentacije in načrtov bolnico Franja v celoti obnovili. Naredili so kopije predmetov, nekatere pa pridobili tudi nadomestne.
Spomenik partizanskega gibanja so tako rekonstruirali.
Preberite še:
26