Boj za milijone ali kako so zdravniki skočili v zrak zaradi plenic #video

Bolniku z inkontinenco zdaj pripadajo tri plenice na dan, to pomeni ena plenica za osem ur. Na ZZZS so v zadnjih letih prejeli več pobud, da bi to število povečali.

Med drugim se za večje število plenic že pet let bori društvo otrok s cerebralno paralizo Vesele nogice, ki ga vodi Spomenka Valušnik. Pridobila je mnenji razširjenih strokovnih kolegijev pediatrov z UKC Maribor in UKC Ljubljana, ki ju objavljamo na dnu članka. Tri plenice dnevno so premalo za vzdrževanje higiene in preprečevanje vnetja kože, pravijo zdravniki. Iz mnenja UKC Maribor izhaja, da otrok s cerebralno paralizo potrebuje šest plenic dnevno, v ljubljanskem UKC menijo, da eno manj. Torej dve ali tri več kot zdaj.

Poleg Veselih nogic so se za večje število plenic pri ZZZS zavzeli tudi drugi uporabniki, med drugim rehabilitacijski center Soča (za para- in tetraplegike), so nam povedali na zavodu, kjer bodo zdaj vendarle predlagali povečanje števila plenic za ljudi s težjimi obolenji (na primer s cerebralno paralizo, živčno-mišičnimi obolenji, multiplo sklerozo ter tetra- in paraplegike) s tri na pet dnevno.

Predpisana količina treh plenic dnevno je nezadostna, že leta opozarja Spomenka Valušnik iz društva Vesele nogice, sicer tudi sama mama deklice s težko obliko cerebralne paralize. "Ti otroci pogosto postanejo nemirni, če imajo mokro plenico, zato jo je včasih treba menjati tudi desetkrat dnevno." Za plenice dodatni milijoni?

"Inkontinenca je v Sloveniji zapostavljena tema, to bolezen še vedno spremlja velika stigma," pravi Drago Perkič z ZZZS. "Menimo, da bi bilo treba glede na 80 tisoč obolelih, kar je veliko in niti ni dokončna številka, saj nihče v Sloveniji ne zbira podatkov o ljudeh, ki imajo lažje oblike te bolezni in si še pomagajo sami, več vlagati tudi v preventivo." Foto: Bor Slana Obenem želijo na zavodu, kot nam je pojasnil vodja oddelka za medicinske pripomočke Drago Perkič, predlagati še dodatno plenico za vse inkontinenčne bolnike v Sloveniji.

Teh je 80 tisoč, zato gre za zajeten finančni zalogaj. Perkič skupen učinek predloga (dve plenici za težje bolne, za preostale pa ena plenica več dnevno) ocenjuje na sedem do deset milijonov evrov letno.

Sogovornik meni, da je inkontinenca v Sloveniji odrinjena in še vedno tabu tema, ti ljudje tudi nimajo svojega "zagovornika". O tem, kako pereča je problematika, pa govorijo številke. Za inkontinenčne pripomočke (plenice, vložke in posteljne podloge) smo iz zdravstvene blagajne lani namenili 16,5 milijona evrov, kar je 23 odstotkov celotne porabe za pripomočke (72 milijonov evrov), večja skupina porabnikov pripomočkov so le sladkorni bolniki (lani 19,6 milijona evrov). Skupen strošek je še precej večji, saj bolnišnice plenice naročajo ločeno (prek javnih naročil), zdravstvena blagajna pa jim ta strošek povrne v okviru cen zdravstvenih storitev.

Zdravnik: Plenice ne morejo biti prioriteta

Da bi lahko predlagali še četrto plenico, na ZZZS potrebujejo strokovno utemeljitev, razlaga Perkič z ZZZS. Zato so konec januarja sklicali sestanek z zdravniki družinske medicine, ginekološke in urološke stroke, povabili so tudi predstavnika Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS), ki bdi nad domovi za upokojence (ti so pomemben porabnik plenic).

Predstavili so jim problem inkontinence in jih prosili za mnenje o predlogu. A na sestanku je Perkiča, kot nam je dejal, presenetil odziv nekaterih prisotnih. "Predvsem družinski zdravniki niso ocenili, da je to prioriteta. Od nas so zahtevali, da predložimo študije, ki bi dokazovale učinkovitost dodatne plenice in da bi ukrepi morali biti celostni," pojasni sogovornik.

Kot izhaja iz zapisnika, ki smo ga pridobili, je predstavnik Odbora za osnovno zdravstvo pri zdravniški zbornici na sestanku dejal, da plenice ne morejo biti prioriteta ob stanju v družinskem zdravstvu. Denar za nove družinske zdravnike je po njegovem mnenju bolj potreben ukrep, ki ga mora financirati zdravstvena blagajna. Predlog nima strokovne podlage, je še dejal in dodal, da bi glede na to lahko bil povezan s koruptivnimi dejanji.

Kaj so za družinske zdravnike prioritete?

Zdravnik, ki se je sestanka udeležil po pooblastilu Zdravniške zbornice Slovenije in ima po lastnih besedah polno podporo vodje odbora za svoje navedbe, je pojasnil dogajanje na sestanku. Njegovega imena na njegovo željo ne navajamo. Povedal nam je naslednje:

• da je za vsako spremembo pravilnika ZZZS potrebno strokovno mnenje, torej domača ali tuja študija, ki dokazuje učinke nekega ukrepa za bolnike. Študija, s katero bi lahko podkrepili povečanje števila plenic, ne obstaja;
• da zdravniki načeloma ne bi bili proti povečanju števila plenic, saj ni dvoma, da bi to bolnike z inkontinenco oziroma njihove svojce finančno razbremenilo, da pa bi morala zdravstvena blagajna zdaj imeti druge prioritete; 
• da bi sedem milijonov evrov zadostovalo za 60 novih ekip v primarnem zdravstvu, ki zdaj dobi 60 evrov na bolnika letno;
• da bomo morali družinskim zdravnikom povečati plače, sicer se bo trend odhodov v tujino okrepil, med mladimi pa že zdaj ni zanimanja za to najzahtevnejšo specializacijo;
• da je v istem tednu kot sestanek glede plenic potekal sestanek na ZZZS za splošni dogovor (ta določa cene zdravstvenih storitev, torej, koliko denarja dobijo bolnišnice), v katerem naj bi ZZZS zavrnil kup predlogov za nakup novih aparatur in drugih predlogov, ki so po zdravnikovem vedenju nujno potrebni in so bili tudi strokovno utemeljeni; vsi so bili zavrnjeni z argumentom, da ni denarja;
• da sicer ne ve, kdo bi lahko ravnal koruptivno, sicer bi to prijavil organom pregona in protikorupcijski komisiji. Meni pa, da je glede na to, da gre za predlog brez strokovne argumentacije in da je posel s plenicami dobičkonosen, prisotno visoko korupcijsko tveganje. Zato je sum korupcije po besedah sogovornika realen.

Napovedujejo blokado

Tudi nekateri drugi zdravniki, predvsem predstavnika urološke in ginekološke klinike, so opozorili, da na njihovih klinikah nimajo dovolj denarja oziroma osnovnih sredstev za delo, in pozvali ZZZS k natančnejšim izračunom finančnih učinkov predloga. Predstavnica Slovenskega zdravniškega združenja Danica Rotar Pavlič je dejala, da stališče odbora za osnovno zdravstvo razume, a tudi, da se bo s povečanjem števila plenic Slovenija približala standardom oskrbe v razvitejših državah. 

Predstavnik odbora za zdravstvo je o dogajanju na sestanku obvestil tudi direktorja ZZZS Marjana Sušlja, strasti pa so se, kot pravi, hitro po sestanku pomirile. Foto: STA , A predstavnik odbora za osnovno zdravstvo je, kot izhaja iz zapisnika, nastopil najbolj ostro. Dejal je, da bo, če bo ZZZS plenice uvrstil v predlog sprememb pravilnika, odbor "z vsemi sredstvi predlogu nasprotoval in sprožil tudi ustrezne postopke glede morebitnega korupcijskega tveganja". Na sestanku je še dejal, da prosi, da - citiramo zapisnik - "ZZZS v komunikaciji z mediji ne bi predstavljal, da je odbor predlogu nasprotoval, ampak naj pojasni zadržke, ki jih odbor ima". V pogovoru z nami je nato zdravnik ugotovil, da se je ravno to zgodilo.

Perkič z ZZZS nam je sicer pojasnil, da mnenje družinskih zdravnikov ni odločilno. V teh dneh bodo natančneje preučili finančne učinke in se odločili, ali bo ZZZS vseeno predlagal povečanje za eno plenico za vse uporabnike. Predlog pripravijo strokovne službe zavoda, o njem nato odloča najprej vodstvo, nato skupščina zavoda, opravi se tudi javna razprava, na koncu pa soglasje poda minister za zdravje (zdaj je to Aleš Šabeder). Kljub vsemu pa stališče družinskih zdravnikov, ki imajo največ stika z bolniki z inkontinenco in poznajo težave v zvezi s to boleznijo, označuje za sicer legitimno, a z vidika zavarovancev težko razumljivo.

Valušnikova: Študija bi bila nepotreben odlog reševanja problema

Valušnikova meni, da je nesprejemljivo, da pri obravnavi pravice pacientov do plenic, zdravnik postavlja v ospredje osebne interese in podporo predlogu celo nekako pogojuje.

"Takšen odnos do priznavanja pravic pacientom in pogojevanje interesa stroke je za predstavnika Odbora za osnovno zdravstveno varstvo pri Zdravniški zbornici v sramoto zdravniškemu poklicu. Kljub vsemu temu pa še vedno trdim, da se tudi stroka zaveda te problematike in da podpirajo spremembe na tem področju," pravi.

Meni, da bi morali pri teh spremembah izhajati iz zdravega razuma.

Predstavnik odbora za osnovno zdravstvo upravljavcu zdravstvene blagajne ZZZS očita, da zavrača vse strokovno utemeljene predloge bolnišnic za financiranje z razlago, da ni denarja. Zato jih, tako zdravnik, čudi, da so pripravljeni za plenice nameniti dodatnih deset milijonov letno. Foto: STA ,

Letos več denarja bolnišnicam

Perkiča smo prosili za komentar očitka zdravnika, da je ZZZS zavrnil vse predloge za nujnejše ukrepe v splošnem dogovoru: "Sicer je postopek določanja cen zdravstvenih storitev ločen od postopka določanja cen medicinskih pripomočkov, ki ga pokrivam, zato nimam vpogleda v potek pogovorov. A tudi javno je bilo objavljeno, da so se po sestanku na temo splošnega dogovora cene zdravstvenih storitev zvišale za pet odstotkov, dogovorjena je bila tudi širitev mreže primarnih ambulant," nam je dejal sogovornik z ZZZS. 

Res pa da Slovenija manj denarja za zdravstvo kot nekatere druge države. Po podatkih OECD so izdatki za zdravstvo na prebivalca (po pariteti kupne moči) pri nas 2.835 dolarjev, v Avstriji dvakrat tolikšni (5.227 dolarjev), v Švici pa skoraj trikrat tolikšni (7.919 dolarjev). 

Mnenje UKC Maribor

Mnenje UKC Ljubljana