Nedelja, 24. 3. 2019, 11.15
5 let, 1 mesec
Katere vsakdanje stvari morajo upokojenci v domovih dodatno plačevati? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,90
14
Dvig plač v javnem sektorju je na pleča ene od že najbolj ranljivih skupin Slovencev, starostnike, prevalil dodatne stroške v domovih. Kaj vse jim zaračunavajo?
Več denarja za plače namreč pomeni podražitev oskrbnin v domovih po vsej Sloveniji. Upravljavcem ne preostane drugega, kot da višje stroške za plače preložijo neposredno na svoje varovance. To je nezaslišano, pa že od januarja opozarjajo v Združenju za dostojno starost Srebrna nit, kjer so z odstopom ministra Sama Fakina spet ostali brez sogovornika.
"Če se okužiš z bolnišnično okužbo, se ne okužiš doma, okužiš se v bolnišnici ali domu, kar sploh ni bistveno, ampak da za to dodatno plačuješ 75 evrov na mesec. Tega si ljudje preprosto ne morejo privoščiti," je Planetu pojasnjevala Biserka Marolt Meden, predsednica društva Srebrna nit-gibanje za dostojno starost.
kopanje, prhanje
striženje nohtov
povijanje nog
namestitev slušnega aparata
menjava več kot treh plenic na dan
prenos okužbe iz bolnišnice
Zelo malo si jih lahko pokrije vse stroške
Vegetarijanska hrana, čiščenje balkona, dietna prehrana, kopanje na željo stanovalca. Na seznamu za dodatno nego je bilo v domu starejših tabor-Poljane v Ljubljani zgolj nekaj storitev. Z novim letom so se na njem znašle bizarne "dodatne plačljive" storitve, kot je na primer obuvanje nogavic, je povedal upokojeni zgodovinar Ignacij Voje.
Vse še dodatno obremenjuje že tako prazen upokojenski žep ali pa njihove najbližje. Okoli šesto evrov je visoka povprečna pokojnina, za bivanje in osnovno oskrbo morajo v domu upokojencev Ljubljana Center, Tabor-Poljane odšteti najmanj 747 evrov in največ 1.247.
"Zelo malo nas je, ki lahko s svojimi pokojninami pokrijemo stroške," je razlagal Voje.
Cene so kljub januarskemu dvigu v primerjavi z zasebnimi domovi nizke. V marcu naj bi prišla še ena podražitev, zatem letos še ena. To pa ni edina skrb stanovalcev v domovih, je povedala Ivica Potišek. V dom je prišla zaradi nepokretnega moža, za katerega ni mogla več skrbeti sama.
"Veš, da me je strah, kaj bo z menoj in tudi s teboj, ko bova postala nemočna, ker ob taki kadrovski zasedbi in normativih, kot so, ni mogoče zagotavljati nege, kot je potrebna," je bila zaskrbljena Potiškova.
Zakaj se to dogaja?
"Ker je neurejeno financiranje zaradi različnih razlogov, se poskušajo v domovih znajti tako, da dodatno zaračunavajo posamezne storitve, da dobijo od oskrbovancev toliko več denarja," je dejala Marolt-Medenova.
Denarja ne dobijo iz zdravstvene blagajne, niti od države. Odgovornost nad domovi si namreč delita ministrstvo za zdravje in ministrstvo za delo. Zato je prelaganje odgovornosti, katere storitve so osnovne in katere dodatne, po besedah predsednice društva za dostojno starost eden izmed glavnih razlogov, da do zdaj konkretnega odziva na njihove pozive še ni bilo.
"Ne vem, kdo je bil tako pameten, da je v zakonodaji določil, kolikokrat se lahko nekdo polula in pokaka in koliko ur lahko čaka v mokri plenici," je bila ostra Marolt-Medenova.
Kako to rešujejo v sosednji Avstriji?
Mesto Dunaj je predstavilo razširjeni paket storitev za svoje upokojence, kar pa zanje ne pomeni nobenega dodatnega finančnega bremena. Gre za večurno dnevno spremstvo in s tem podporo svojcem, ki sodelujejo pri negi, prav tako so predvideli daljše odpiralne čase dnevnih centrov. Ker želijo čim daljšo samostojnost starejših, čeprav to pomeni več dela in dodatni strošek za sistem.
14