SiolNET. Novice Slovenija
1,85

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Bo na ustavnem sodišču zavel svež veter iz tujine?

1,85

termometer

Ustavno sodišče
Foto: Ana Kovač

Strokovnjaki z doktorati s Harvarda, Oxforda, predavatelji na Berkeleyu, Cambridgeu, pravniki z objavami v prestižnih tujih revijah, člani uglednih inštitutov. Si bodo tega znanja želeli tudi predsednik države in poslanci, ko bodo izbirali nove ustavne sodnike?

Predsednik republike Borut Pahor je z vodji poslanskih skupin že opravil razgovore glede novih ustavnih sodnikov. V koaliciji so glede nabora kandidatov še zadržani, do imen so se za zdaj opredelili le v opozicijskih SDS in NSi.

Za štiri prosta mesta ustavnih sodnikov se poteguje kar 23 kandidatov, izmed katerih je precej v slovenskem sodnem in akademskem svetu uveljavljenih imen, nekaj pa je v Sloveniji manj znanih. Tokrat izpostavljamo tiste, ki so se šolali in svojo kariero gradili zlasti v tujini.

 

Accetto se ukvarja z evropskim javnim pravom in vlogo sodišč v EU. Accetto se ukvarja z evropskim javnim pravom in vlogo sodišč v EU. Foto: Klemen Korenjak Matej Accetto je izredni profesor na katedri za ustavno pravo ljubljanske pravne fakultete. Večino njegovega življenjepisa predstavljajo mednarodne reference.

Magisterij je opravil na Harvardu, tri leta je predaval na globalni katoliški šoli prava pod okriljem katoliške univerze na Portugalskem, predaval in sodeloval pa je še z vrsto drugih univerz v tujini, med drugim tudi z univerzo v Cambridgeu, Tokiu, Kjotu, Köbenhavnu.
Andrej Auersperger Matić je od leta 2005 član pravne službe Evropskega parlamenta, kjer nabira izkušnje tudi z zastopanjem pred sodišči EU in svetovalnim delom. Letos deluje na inštitutu German Marshall Fund v Washingtonu, kjer se ukvarja s čezatlantsko trgovino in investicijami. Pred tem je bil zaposlen na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Magisterij iz prava je opravil na pravni šoli Yale. V kratkem bo v Maastrichtu zagovarjal doktorsko disertacijo na temo učinkovitosti civilnega pravosodja in prakse Evropskega sodišče za človekove pravice.

"Za delo na ustavnem sodišču so tovrstne izkušnje koristne predvsem zaradi neposredne povezanosti slovenskega pravnega reda z evropskim in pomena primerjalnega prava za majhen pravni sistem (pri večini rešitev in tudi odločitev upoštevamo tuje, zlasti evropske rešitve)," poudarja Auersperger Matić.
Anže Erbežnik predava na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici in je gostujoči predavatelj na ameriški univerzi Berkeley. Doktoriral je na Evropski pravni fakulteti, magistriral v Ljubljani in na Evropskem inštitutu za javno upravo (EIPA) na Nizozemskem. Zaposlen je v Odboru Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE). Je avtor številnih člankov in knjig s področja kazenskega procesnega prava, evropskega in ustavnega prava. Med drugim je član nemškega inštituta Bertelsmann Stiftung.

"V tujini se z distance naučiš kritično soočiti se z domačim okoljem - v smislu pozitivnega in negativnega. Poznavanje prava EU in delovanja institucij EU od blizu lahko samo koristi v pravni sferi. Zaprti nacionalni pravni sistemi so stvar preteklosti in ves slovenski pravni sistem je vpet v pravo EU," pravi Erbežnik.
Jaklič je avtor knjige Ustavni pluralizem v EU (Constitutional Pluralism in the EU), ki jo je izdala založba Oxford University Press. Jaklič je avtor knjige Ustavni pluralizem v EU (Constitutional Pluralism in the EU), ki jo je izdala založba Oxford University Press. Foto: Vid Ponikvar Klemen Jaklič je predavatelj prava in etike na Harvardu, kjer je tudi magistriral in doktoriral. Drugi doktorat je opravil na univerzi v Oxfordu. Predava o človekovih pravicah, evropski integraciji, evropskem pravu, ustavnem pravu in teoriji, mednarodnem pravu in globalni pravičnosti, etiki in demokraciji.

Med drugim je avtor knjige Ustavni pluralizem v EU, ki jo je izdala založba Oxford University Press. Za svoje raziskovalno delo na področju demokracije v Evropi je prejel harvardsko Mancinijevo nagrado za najboljše delo na področju evropskega prava in evropske pravne misli. Pri kandidaturi so ga podprli štirje izmed najuglednejših ameriških pravnih strokovnjakov.
Matjaž Nahtigal je izredni profesor na koprski Fakulteti za management in na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. Doktoriral je na Pravni fakulteti v Ljubljani in na Harvardu. Predava predmet gospodarsko statusno in pogodbeno pravo, ukvarja se tudi s tranzicijo v državah Srednje in Vzhodne Evrope. Objavlja in predava doma in v tujini.

Nahtigal pravi, da bo k boljšemu delovanju ustavnega sodišča pripomogel zlasti "s poznavanjem ustavnih ureditev in ustavne prakse po Evropi in drugod po svetu, s spoštovanjem mednarodnih in evropskih pravnih standardov ter z zagotavljanjem enakih možnosti v okviru ustavne ureditve za vse državljane Republike Slovenije".
Zidar je na ministrstvu za zunanje zadeve tri leta vodil direktorat za mednarodno pravo in zaščito državljanov. Zidar je na ministrstvu za zunanje zadeve tri leta vodil direktorat za mednarodno pravo in zaščito državljanov. Foto: STA Andraž Zidar je eden od namestnikov sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice in gostujoči raziskovalec na pravni fakulteti univerze v Bologni. Doktoriral je iz mednarodnega prava na inštitutu za višje mednarodne in razvojne študije v Ženevi, magistriral pa iz človekovih pravic in demokratizacije univerzi v Padovi.

Eno leto je bil programski direktor evropskega magisterija za človekove pravice in demokratizacijo na Evropskem meduniverzitetnem centru za človekove pravice in demokratizacijo v Benetkah. Bil je tudi gostujoči predavatelj mednarodnega in mednarodnega humanitarnega prava na Regent's University London in višji raziskovalni svetnik na Britanskem inštitutu za mednarodno in primerjalno pravo v Londonu.

V pol leta se bosta zamenjali dve tretjini ustavnih sodnikov. V pol leta se bosta zamenjali dve tretjini ustavnih sodnikov. Foto: Tina Deu

Preostali kandidati za ustavne sodnike so še:

- Nina Betetto, podpredsednica vrhovnega sodišča, ki jo na ta položaj predlaga vrhovno sodišče,

- Rado Bohinc, dekan ljubljanske fakultete za družbene vede in nekdanji minister za pravosodje,

- Martina Bukovec, vodja zunanjega oddelka državnega pravobranilstva v Celju,

- Marko Cuk, odvetnik iz Zreč,

- Mile Dolenc, vrhovni sodnik, 

- Andrej Ferlinc, vrhovni državni tožilec,

- Damjan Gantar, višji sodnik v oddelku za varstvo ustavnih pravic upravnega sodišča,

- Vid Jakulin, redni profesor na katedri za kazensko pravo ljubljanske pravne fakultete,

- Branko Korže, izredni profesor na katedri za management in organizacijo ljubljanske ekonomske fakultete,

- Jože Kozina, višji državni tožilec,

- Petra Mahnič, pravnica,

- Bojan Pečenko, odvetnik,

- Boštjan Pintar, pravnik,

- Rok Svetlič iz Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem,

- Katja Šugman Stubbs, redna profesorica na katedri za kazensko pravo ljubljanske pravne fakultete,

- Renata Zagradišnik, svetovalka na ustavnem sodišču,

- Mitja Žagar, redni profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede.

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • fumel / 12.01.2017. ob 20:29 0 0

    V bistvu bi potrebovali novo ustavo in ne novih ustavnih sodnikov.Ukiniti bi morali proporcionalni volilni sistem in se nehali iti socialno državo

    0 0
delitve: 15
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin