Četrtek, 12. 1. 2017, 16.16
7 let, 1 mesec
Bo na ustavnem sodišču zavel svež veter iz tujine?
Strokovnjaki z doktorati s Harvarda, Oxforda, predavatelji na Berkeleyu, Cambridgeu, pravniki z objavami v prestižnih tujih revijah, člani uglednih inštitutov. Si bodo tega znanja želeli tudi predsednik države in poslanci, ko bodo izbirali nove ustavne sodnike?
Predsednik republike Borut Pahor je z vodji poslanskih skupin že opravil razgovore glede novih ustavnih sodnikov. V koaliciji so glede nabora kandidatov še zadržani, do imen so se za zdaj opredelili le v opozicijskih SDS in NSi.
Za štiri prosta mesta ustavnih sodnikov se poteguje kar 23 kandidatov, izmed katerih je precej v slovenskem sodnem in akademskem svetu uveljavljenih imen, nekaj pa je v Sloveniji manj znanih. Tokrat izpostavljamo tiste, ki so se šolali in svojo kariero gradili zlasti v tujini.
Magisterij je opravil na Harvardu, tri leta je predaval na globalni katoliški šoli prava pod okriljem katoliške univerze na Portugalskem, predaval in sodeloval pa je še z vrsto drugih univerz v tujini, med drugim tudi z univerzo v Cambridgeu, Tokiu, Kjotu, Köbenhavnu.
"Za delo na ustavnem sodišču so tovrstne izkušnje koristne predvsem zaradi neposredne povezanosti slovenskega pravnega reda z evropskim in pomena primerjalnega prava za majhen pravni sistem (pri večini rešitev in tudi odločitev upoštevamo tuje, zlasti evropske rešitve)," poudarja Auersperger Matić.
"V tujini se z distance naučiš kritično soočiti se z domačim okoljem - v smislu pozitivnega in negativnega. Poznavanje prava EU in delovanja institucij EU od blizu lahko samo koristi v pravni sferi. Zaprti nacionalni pravni sistemi so stvar preteklosti in ves slovenski pravni sistem je vpet v pravo EU," pravi Erbežnik.
Med drugim je avtor knjige Ustavni pluralizem v EU, ki jo je izdala založba Oxford University Press. Za svoje raziskovalno delo na področju demokracije v Evropi je prejel harvardsko Mancinijevo nagrado za najboljše delo na področju evropskega prava in evropske pravne misli. Pri kandidaturi so ga podprli štirje izmed najuglednejših ameriških pravnih strokovnjakov.
Nahtigal pravi, da bo k boljšemu delovanju ustavnega sodišča pripomogel zlasti "s poznavanjem ustavnih ureditev in ustavne prakse po Evropi in drugod po svetu, s spoštovanjem mednarodnih in evropskih pravnih standardov ter z zagotavljanjem enakih možnosti v okviru ustavne ureditve za vse državljane Republike Slovenije".
Eno leto je bil programski direktor evropskega magisterija za človekove pravice in demokratizacijo na Evropskem meduniverzitetnem centru za človekove pravice in demokratizacijo v Benetkah. Bil je tudi gostujoči predavatelj mednarodnega in mednarodnega humanitarnega prava na Regent's University London in višji raziskovalni svetnik na Britanskem inštitutu za mednarodno in primerjalno pravo v Londonu.
V pol leta se bosta zamenjali dve tretjini ustavnih sodnikov.
Preostali kandidati za ustavne sodnike so še:
- Nina Betetto, podpredsednica vrhovnega sodišča, ki jo na ta položaj predlaga vrhovno sodišče,
- Rado Bohinc, dekan ljubljanske fakultete za družbene vede in nekdanji minister za pravosodje,
- Martina Bukovec, vodja zunanjega oddelka državnega pravobranilstva v Celju,
- Marko Cuk, odvetnik iz Zreč,
- Mile Dolenc, vrhovni sodnik,
- Andrej Ferlinc, vrhovni državni tožilec,
- Damjan Gantar, višji sodnik v oddelku za varstvo ustavnih pravic upravnega sodišča,
- Vid Jakulin, redni profesor na katedri za kazensko pravo ljubljanske pravne fakultete,
- Branko Korže, izredni profesor na katedri za management in organizacijo ljubljanske ekonomske fakultete,
- Jože Kozina, višji državni tožilec,
- Petra Mahnič, pravnica,
- Bojan Pečenko, odvetnik,
- Boštjan Pintar, pravnik,
- Rok Svetlič iz Znanstveno-raziskovalnega središča Univerze na Primorskem,
- Katja Šugman Stubbs, redna profesorica na katedri za kazensko pravo ljubljanske pravne fakultete,
- Renata Zagradišnik, svetovalka na ustavnem sodišču,
- Mitja Žagar, redni profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede.
1