Bo letos v Cerknici legendarno pustovanje zadnjič? (infografika)

Že dobrih 40 let je Pustno društvo Cerknica gonilna sila pustovanja, ki je tej notranjski občini leta 1999 prineslo članstvo v Zvezi evropskih karnevalskih mest (FECC). V tujini je to častni naziv, saj se le redkim mestom, ki gostijo pustne karnevale, uspe uvrstiti na ta seznam. Vendar pa se zgolj od elitnega naziva ne da preživeti.

Cerkniški pustni karneval sloni na prostovoljcih "Ko se bo še zadnji prostovoljec naveličal brezplačno pripravljati prireditve, ki številnim, od gostincev, gospodarstvenikov, domačinov do občine, ogromno pomenijo tako s finančnega, kulturnega, turističnega, osebnega kot promocijskega vidika, bo organizirano pustovanje v Cerknici preprosto zamrlo. In ta dan res ni daleč," je zaskrbljen Miha Razdrih, nekdanji dolgoletni član društva in organizacijskega odbora.

V društvu se zavedajo, da projekt presega njihove zmožnosti, navsezadnje se člani z njim ukvarjajo v svojem prostem času. Zato si želijo, da bi poslovni del karnevala in vseh prireditev s koncesijo zaupali enemu izmed podjetij, zavodu Notranjski regijski park (NRP) ali kateri drugi ustanovi.

Kakšen poslovni model predlaga društvo "Društvo bi se moralo ukvarjati s šemsko tradicijo, maskami, gostovanji, sodelovanjem v FECC, izobraževanjem mladih butalčkov in ne z organizacijskimi projekti. Ker ti zahtevajo veliko energije in časa, tega običajno zmanjka za osnovno društveno dejavnost," pravi Andrej Šparemblek, nekdanji predsednik društva.

Kako pustno prihodnost vidi župan

Župan občine Cerknica Marko Rupar ni prepričan, da je to najboljša ideja.

"Občina se po našem mnenju dovolj aktivno vključuje v organizacijo pustnih prireditev, tako finančno kot organizacijsko. Obstaja možnost, da celotno organizacijo pustnih prireditev prevzame občina skupaj z občinskim zavodom NRP, vendar se po mojih informacijah Pustno društvo ne namerava odreči organizaciji praktično edinega dogodka na leto, ki ga izvede kot Pustno društvo. Znan je primer prenašanja organizacije pustnih prireditev na različne organizatorje v enem izmed mest s pustno tradicijo, kar, žal, ni prineslo želenih rezultatov."

Sprehodite se po ulicah Cerknice, ki jih bodo kmalu zasedle pustne šeme

Veliko idej in načrtov, a še vedno premalo sredstev

Občina pustovanju nameni tretjino vseh sredstev, potrebnih za izvedbo – 15 tisoč evrov neposredno iz proračuna, pet tisoč evrov pa je posrednih sredstev.

Kljub občinski podpori pa po mnenju Razdriha prireditve in društvo stagnirajo, saj jim vsako leto le s težavo uspe pripraviti pustovanje. Ob primerni podpori bi lahko uresničili veliko idej.

Na primer pustni muzej v pustni hali, v katero je občina v zadnjih letih vložila 300 tisoč evrov. Ta bi obiskovalce v Cerknico privabljal čez vse leto.

Župan Rupar za čas po pustu obljublja pomoč:

"Ko bomo po končanih pustnih prireditvah od Pustnega društva prejeli poročilo o finančnem stanju, bomo občinskemu svetu predlagali, da se ustrezno povečajo proračunska sredstva za pustno prireditev v prihodnjem letu. Zavedamo se, da je pustovanje največja občinska prireditev, ki se sama le redko ali nikoli finančno ne pokrije, zato vsako leto namenjamo več sredstev za njeno izvedbo."

Tudi gostinci naj prispevajo svoj delež Z lovorikami prostovoljnega društvenega delovanja se pogosto kitijo tudi tisti, ki v dogajanje niso neposredno vpeti.

"V času pustovanja se vedno govori o Cerknici kot karnevalskem mestu in pustnem kraju – ne o Pustnem društvu, ki vsak dan v pustnem tednu pripravi eno veliko prireditev. Vsako storitev mora plačati, poskrbeti mora za vsa dovoljenja, zapore cest, reklamo, program, izvedbo. Karneval v Cerknico privabi več turistov kot vse druge prireditve v občini skupaj. Lokalni gospodarstveniki na karneval pripeljejo tudi svoje poslovne partnerje, vsi se radi pohvalimo s tem našim pustom. Po pustu nas pravzaprav pozna skoraj vsak Slovenec, mislim, da celo bolj kot po Cerkniškem jezeru," je prepričan Razdrih.

Razdrih meni, da bi se morala društvo in občina dogovoriti z gostinci, saj imajo ti na račun številnih obiskovalcev med pustom vsaj trikrat več prihodkov kot običajno.

Ko je v socializmu nekdo s političnim vplivom rekel: Dajte jim! V društvu se zavedajo, da je problematika pustovanja večplastna, krivec za nastali položaj ni samo eden in kazati s prstom na tega ali onega bi bilo krivično. Navsezadnje se je v štiridesetih letih zamenjal tudi politični sistem in še marsikaj.

"Bili so popolnoma drugačni časi. Podjetja so bila javna, ljudje so imeli službe. Bili so preskrbljeni in so v prostem času, včasih tudi v delovnem, tako rekoč za šalo pripravili še pustovanje. Če je nekdo s političnim vplivom rekel: Dajte jim!, so vsi dali. Delavce, denar, material, dovoljenja. Pa ne govorim, da je bilo njim lahko, krvavo so se namučili, da jim je uspelo!" razmišlja Razdrih.