Volitve 2026
Robert Golob
Nedelja, 22. 2. 2026, 4.00
1 mesec
Bo Golobu uspelo to, kar je pred njim uspelo le Janezu Drnovšku?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,13
Aktualna vlada Roberta Goloba bo prva, ki bo po letu 2008 končala celoten mandat. Po mnenju sociologa in političnega analitika Gorazda Kovačiča pa lahko Golob postane tudi prvi, ki bo po Janezu Drnovšku v 90. letih prejšnjega stoletja, sestavil dve vladi zapored. "Vodilna stranka te vlade na volitvah ne bo doživela kolapsa, ampak verjetno kar dober uspeh," je v intervjuju za Delo povedal Kovačič.
V četrtek se je tudi uradno začela volilna kampanja pred državnozborskimi volitvami, ki bodo 22. marca. Aktualni vladi Roberta Goloba je kot prvi po letu 2008 uspelo končati celoten mandat, ki so ga zaznamovale izpeljane reforme in izredno zahtevne razmere, od katastrofalnih poplav ob nastopu mandata, do energetske in gospodarske krize ter nepredvidljivih geopolitičnih razmer.
Prav zaradi drugačnega odzivanja na krize bi po mnenju sociologa in političnega analitika Gorazda Kovačiča, Golob lahko postal prvi, ki bo po Janezu Drnovšku v 90. letih prejšnjega stoletja, sestavil dve vladi zapored.
"Pomembno se mi zdi, da so vse vlade po letu 2008 delovale v kriznih razmerah. Najprej je bila gospodarska kriza, potem zdravstvena, nato še energetska. Vse vlade pred zadnjo so krize upravljale tako, da je to prizadelo ljudi. Vlada Roberta Goloba je v energetski krizi ravnala drugače," je v intervjuju za Delo povedal Kovačič. Kot pravi, se Golobova vlada po tem razlikuje od vseh drugih.
Kovačič zato meni, da aktualna vlada na volitvah ne bo doživela kolapsa, ampak verjetno kar dober uspeh. "Svoboda bo najbrž dobila precej manj glasov kot pred štirimi leti in bo verjetno drugouvrščena. Je pa iz sedanjih anket nemogoče predvideti, kdo bi lahko sestavil vlado. V različnih kombinacijah ima Svoboda kar nekaj možnosti za to," je v intervjuju za omenjeni medij pojasnil Kovačič.
Sam ocenjuje, da so po volitvah mogoče tri koalicije, in sicer desna, levo-liberalna in sredinska oziroma neoliberalna. "Dve od teh bi verjetno vodil Golob. Tretja bi nastala, če niti desni niti levo-liberalni tabor ne bi mogla zbrati 46 glasov. Zato bi desnosredinske in levosredinske stranke začele iskati stične točke, da bi se izognile odhodu na še ene volitve," je razložil Kovačič.
